“Ne čutim se krivega, ker sem izumil mehanizem. Sem pa zelo žalosten, ker ga bo Velika Britanija uporabila,” je Kerr dejal za Politico.

Kerr je besedilo 50. člena pripravljal kot generalni sekretar evropske konvencije, ki je v letih 2002 in 2003 pripravljala ustavno pogodbo. Ta po zavrnitvi na referendumih v Franciji in na Nizozemskem ni bila uveljavljena, so pa nekateri deli, tudi 50. člen, postali del lizbonske pogodbe, ki je začela veljati leta 2009.

V tistem času je evropske voditelje skrbel vzpon avstrijskih svobodnjakov, zato si je Kerr, kot je pojasnil, ob pisanju besedila predstavljal, da bi postopek izstopa lahko sprožila Avstrija, potem ko so svobodnjaki prišli na oblast in se je EU odzvala s sankcijami proti tej članici.

“Zdelo se mi je zelo verjetno, da bi diktatorski režim v silni jezi lahko hotel izstopiti. In zdelo se je razumno, da imamo postopek za izstop in se tako izognemo pravnemu kaosu spričo izstopa brez dogovora,” je dejal Kerr.

Čeprav se je Kerr pred poldrugim desetletjem upokojil kot uslužbenec britanskega zunanjega ministrstva, ostaja aktiven v družabnem življenju. Med lansko referendumsko kampanjo na Otoku se je zavzemal za obstanek Britanije v uniji. O tem je javno poudarjal, da 50. člen lizbonske pogodbe ni nepreklicen, ampak bi se lahko država v dveh letih pogajanj o izstopu odločila, da ne bo odšla in preprosto ostala članica. Si pa ne predstavlja, kako bi lahko britanska politika dovolila tak zasuk.

Med ključnimi elementi 50. člena, ki bi lahko igrali pomembno vlogo pri pogajanjih, je Kerr izpostavil, da “gre za ločitev … plačevanje računov, izpolnjevanje obveznosti, razmišljanje o pokojninah, pridobljenih obveznostih”. To ni člen o prihodnjem odnosu, je še poudaril.