Banka Slovenije odkupila že za skoraj štiri milijarde evrov obveznic

Banka Slovenije odkupila že za skoraj štiri milijarde evrov obveznic

Nacionalne centralne banke so v okviru izvajanja programa t. i. kvantitativnega sproščanja, ki ga je Evropska centralna banka (ECB) zagnala marca lani, do konca julija skupno neto odkupile za 954,20 milijarde evrov obveznic javnega sektorja, od tega Banka Slovenije za nekaj več kot 3,95 milijarde evrov, so objavili v Frankfurtu.

Nacionalne centralne banke so imele 29. julija v lasti po amortizirani vrednosti za 944,86 milijarde evrov državnih obveznic, regionalnih in občinskih obveznic, obveznic javnih agencij ter mednarodnih organizacij. V Sloveniji so poleg državnih obveznic na primer primerne še obveznice Darsa in SID banke.

Poleg tega pa so imele institucije Evrosistema v lasti še za 20,44 milijarde evrov finančnih instrumentov, zavarovanih s premoženjem, za 186,63 milijarde evrov kritih obveznic centralnih ter poslovnih bank in za 13,21 milijarde evrov podjetniških obveznic. Odkupovanje obveznic podjetniškega sektorja, kjer je trg v Evropi precej bolj plitev kot npr. v ZDA, se je sicer začelo šele v začetku junija.

Skupno je imel Evrosistem v okviru ukrepov za povečevanje količine denarja v obtoku 29. julija po amortizirani vrednosti v lasti nekaj manj kot 1165,15 milijarde evrov različnih vrednostnih papirjev.

Med bankami z največjimi odkupi obveznic javnega sektorja ni sprememb – največ obveznic so do konca julija odkupile nemška (nekaj manj kot 225,52 milijarde evrov), francoska (179,16 milijarde evrov) in italijanska centralna banka (malo pod 155,88 milijarde evrov). Banka Slovenije je od bank in drugih finančnih ustanov skupaj odkupila za nekaj več kot 3,95 milijarde evrov obveznic.

ECB je ob zagonu programa kvantitativnega sproščanja, katerega cilj je spodbuditi inflacijo in gospodarsko rast, napovedala, da bodo centralne banke območja evra predvidoma do konca septembra 2016 mesečno odkupile za 60 milijard evrov obveznic v evrih.

A ker inflacija še vedno ni kazala znakov življenja, je ECB decembra lani znova ukrepala in program odkupovanja obveznic podaljšala do konca marca 2017 oz. po potrebi še dlje. Ker tudi to trgov ni prepričalo in ker so se razmere še poslabšale, je v začetku marca sprejela nov paket ukrepov.

Poleg znižanja ključne obrestne mere z 0,05 odstotka na 0 odstotkov, in obrestne mere za deponiranje presežne likvidnosti bank z -0,30 na -0,40 odstotka, so se mesečni obseg odkupovanja obveznic odločili z aprilom povečati na 80 milijard evrov.

Seznam vrednostnih papirjev, ki so vključeni v program kvantitativnega sproščanja, so razširili še na podjetniške obveznice z ustrezno boniteto. ECB in centralne banke območja evra so junija začele izvajati še nov niz ciljno usmerjenih dolgoročnih operacij refinanciranja (TLTRO II).

Novih ukrepov od takrat ECB ni sprejela, a jeseni bi lahko po ocenah analitikov zaradi še vedno zelo nizke inflacije in kar nekaj novih izzivov za območje evra podaljšala program odkupovanja obveznic in razrahljala tudi nekatere omejitve pri nakupovanju obveznic, tako da bi lahko nacionalne centralne banke kupile več najbolj kakovostnih obveznic.

Svet ECB je 21. julija potrdil, da bodo mesečni nakupi vrednostnih papirjev v višini 80 milijard evrov potekali do konca marca 2017 ali dlje, vsekakor pa tako dolgo, dokler svet ne presodi, da se je gibanje inflacije vzdržno približalo inflacijskemu cilju. Ta je letna inflacija blizu, vendar malenkost pod dvema odstotkoma.

Prvi mož ECB Mario Draghi je ob tem zagotovil, da se je svet ECB pripravljen odzvati “z vsemi orodji, ki so mu na voljo v okviru mandata”, pri tem pa nakazal, da bi lahko banka sveže ukrepe sprejela v prihodnjih mesecih, ko bo jasnejša slika glede posledic odločitve Britancev za izstop iz EU.

Scroll to top
Skip to content