Srbija noče biti kot Hrvaška!

Srbija noče biti kot Hrvaška!

Srbski zunanji minister Ivica Dačić je v torek sredi prerekanj z Zagrebom glede polpretekle zgodovine izjavil, da če bo za članstvo Srbije v Evropski uniji pogoj, "da postanemo kot Hrvaška, da postanemo revizionisti, ki rehabilitirajo nacizem, fašizem in ustaštvo, potem v tako EU nočemo". Dejal je, da Srbija pričakuje tudi odziv Bruslja.

Dačić je tako še dodatno prilil olja na ogenj v žgoči izmenjavi diplomatskih not in predvsem besed visokih predstavnikov obeh držav zaradi odločitve hrvaškega pravosodja, da razveljavi obsodbo hrvaškemu kardinalu Alojziju Stepincu in poslancu Branimirju Glavašu, pa tudi zaradi spornih dogodkov v Srbu in postavitve spomeniku hrvaškemu nacionalistu Miru Barešiću, ki ga imajo v Srbiji za terorista. Ta dejanja naj bi bila uperjena proti srbski manjšini na Hrvaškem in namenjena poveličevanju ustaštva na Hrvaškem, čemur Srbija ostro nasprotuje.

“Hrvati so lahko fašisti, ustaši ali nacisti, kar hočejo, vendar pa Srbija ne bo dovolila zanikanja in upravičevanja zločinov nad Srbi in ne bo dopustila poniževanja. Moja dolžnost je, da se borim proti taki revizionistični politiki, saj so tisti, ki pozabljajo zločine in zgodovino, obsojeni na to, da jih bodo znova doživeli,” je po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug dejal Dačić.

Nemčija za Hitlerja pravi, da je bil največje zlo, Hrvaška pa je ponosna na kvizlinško Neodvisno državo Hrvaško (NDH), je še dejal Dačić.

Zavrnil je tudi torkove besede hrvaškega zunanjega ministra Mira Kovača, ki sicer opravlja tekoče posle, da bi se morali Srbija in Hrvaška zdaj vendarle obrniti v prihodnost. Kovač je tudi pozval Srbe, “naj se umirijo”, pa tudi naj se posvetijo lastni demokratizaciji in izpolnjevanju nalog za članstvo v EU.

Dačić je Kovačeve besede označil za “traktat sovraštva” do Srbije, Srbov in srbskega premierja Aleksandra Vučića. “Vse evropske in svetovne voditelje bomo opozorili na Hrvaško, ker je to grožnja stabilnosti v regiji,” je še dejal Dačić in izrazil pričakovanje, da tudi EU ne bo več “gluhonema glede aktualne situacije na Hrvaškem”.

“Nam stalno govorijo o poglavju 23. Kaj je zdaj s tem? To poglavje ne more veljati samo za Srbijo,” je še dejal srbski premier v luči blokade srbskih pogajanj na področju pravosodja, ker jih Hrvaška blokira zaradi nasprotovanja srbski zakonodaji, ki predvideva regionalno pristojnost sodišč za vojne zločine.

Dejal je še, da Hrvaška sploh ne odgovarja na konkretna vprašanja glede konkretnih dejanj, kakršna je bila po Dačićevih besedah rehabilitacija Stepinca, za katerega je bila “NDH božji dar”, ampak da dobivajo le odgovore, da gre za retoriko iz časa velikosrbske agresije. Na vsako vprašanje o srbskih žrtvah po Dačićevih besedah dobijo le odgovor, da je Srbija naslednica velikosrbske politike. “Čigavi nasledniki pa so potem oni? Nacistov, fašistov in ustašev, ki so ubijali Srbe v drugi svetovni vojni?” se je še vprašal srbski zunanji minister.

Pri Evropski komisiji so se na dogajanje med sosedama odzvali s pozivi obema k spoštovanju zavez in obveznosti. Vprašanja, ki so bila načeta, se dotikajo nekaterih temeljnih načel EU, o katerih se ni mogoče pogajati, in za katere se pričakuje, da jih bodo tako države članice kot tudi tiste, ki si prizadevajo za članstvo v uniji, upoštevale, so za STA danes pojasnili v Bruslju.

Proces približevanja držav Zahodnega Balkana Evropski uniji, vključno z državo, ki je že članica EU, temelji na spravi, dobrososedskih odnosih in na regionalnem sodelovanju. Ta načela so še naprej v veljavi in pomenijo zavezo kot tudi obveznost za celotno regijo, so še dodali v Bruslju.

Potrdili so tudi, da so prejeli pismo mandatarja za sestavo nove srbske vlade Aleksandra Vučića, ki ga je ta naslovil na predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, in da bodo nanj odgovorili. V pismu je Vučić po poročanju srbskih medijev opozoril na protisrbsko politiko Hrvaške.

Vučić je v pismu, kot je pojasnil v ponedeljek na novinarski konferenci v Beogradu, med drugim izrazil zaskrbljenost nad zadnjim razvojem dogodkov v regiji, pri čemer je opozoril na protisrbsko politiko, predvsem na Hrvaškem. Izpostavil je razveljavitev obsodbe Stepincu in Glavašu ter postavitev spomenika Barešiću.

Pismo je naslovil tudi na visoko zunanjepolitično predstavnico EU Federico Mogherini, komisarja za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja Johannesa Hahna in predsednika Evropskega parlamenta Martina Schulza, je še dejal.

Scroll to top
Skip to content