“To ni moja možnost, z njo bi se vrnili 44 let nazaj,” je dejal glavni pogajalec EU, ki je imel pri tem v mislih leto vstopa Velike Britanije v EU. “Vendar pa je to ena od možnosti,” je dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. “Vsakdo se mora pripraviti na to, tako države kot podjetja. Mi se na to pripravljamo tehnično,” je še povedal.

Brez dogovora bo Velika Britanija 29. marca 2019, ko naj bi izstopila iz unije, padla v “režim splošnega prava Svetovne trgovinske organizacije, z odnosi, podobnimi tistim, ki jih imamo s Kitajsko”, je pojasnil Barnier.

EU je Otoku v petek ob zaključku šestega kroga pogajanj o brexitu postavila rok dveh tednov, v katerih mora London priskrbeti odgovor glede finančne poravnave, sicer decembra ne bodo začeli načrtovanih pogovorov o prihodnjih odnosih.

“V 15 delovnih dneh želimo doseči dogovor, s pogledom na zasedanje Evropskega sveta 14. in 15. decembra,” je še poudaril Barnier. Povedal je, da trenutno še ni dogovora in da bodo srečanje prestavili, če ne bo zadostnega napredka.

Ocenil je, da bodo ob spoštovanju tega roka januarja začeli pogovore o prihodnjih odnosih, ki bodo po njegovih besedah trajala najmanj dve leti.

Visoki diplomat pri EU pa je medtem pojasnil, da bi lahko ob nespoštovanju roka pogovore o prihodnjih trgovinskih odnosih prestavili na februar ali marec prihodnje leto, ko bo prav tako potekal vrh EU.

Poleg finančne poravnave so med prednostnimi ločitvenimi vprašanji še pravice državljanov in meja na irskem otoku. “Storil ne bom ničesar, kar bi ogrozilo mirovni proces,” je glede slednjega povedal Barnier in spomnil, da “tragični konflikt med protestanti in katoliki ni bil tako daleč nazaj”.

Britanski minister za brexit David Davis je v petek dejal, da njegova država priznava “potrebo po posebnih rešitvah”, a obenem vztrajal, da se to ne more zgoditi na račun “ekonomske enotnosti” države. “Bodimo jasni, ne bomo sprejeli ničesar, kar bi se končalo z novo mejo znotraj Združenega kraljestva,” je poudaril po poročanju BBC.