Barnier je nagovor pred Odborom regij v Bruslju začel z izrazom solidarnosti z Britanci zaradi dogodkov pred britanskim parlamentom v Londonu, ki so terjali žrtve. Kot kaže, gre za nov teroristični napad točno leto dni po napadih v Bruslju.
Izpostavil je tri pogoje za uspeh pogajanj: enotnost sedemindvajseterice, ki ne pomeni uniformiranosti, čimprejšnjo odpravo treh omenjenih ključnih negotovosti, ki jih prinaša brexit, in pravi vrstni red dogodkov v ločitvenem procesu.
Prva negotovost so pravice državljanov unije v Veliki Britaniji, na primer poljskih študentov na britanskih univerzah, romunskih zdravnikov v britanskih bolnišnicah, britanskih upokojencev v Španiji, italijanskih in nemških inženirjev v Veliki Britaniji.
“Pravice državljanov so naša absolutna prioriteta,” je poudaril Barnier in zatrdil, da bo moto pogajanj “državljani na prvem mestu”. Pri tem bodo sledili načelom kontinuitete, vzajemnosti in nediskriminacije.
Gre za izjemno kompleksna vprašanja, kot so dostop do trga dela in izobraževanja ter socialne pravice, je še izpostavil glavni pogajalec EU o brexitu. Zatrdil je, da ne bodo prav nobene podrobnosti prepustili naključju.
Druga negotovost je finančni vidik ločitve. Pri reševanju tega problema bo unija po Barnierjevih besedah delovala po načelu, da Britaniji ne bo treba plačati za izstop, bo pa treba poravnati obstoječe račune.
Članice, ki se odloči za izstop, ne čaka kazen, izstop iz unije nima cene, je pa treba poravnati obstoječe račune, nič več in nič manj kot to, je poudaril Barnier. Ob tem je navedel besede Winstona Churchilla: “Cena za veličino je odgovornost.”
Tretja negotovost so nove meje, ki jih ustvarja izstop Velike Britanije, zlasti izstop države iz carinske unije, pri čemer je v ospredju pozornosti meja s Severno Irsko. Barnier danes ni govoril o podrobnostih.
V povezavi s pravim vrstnim redom, ki je prav tako pogoj za uspeh pogajanj, pa je pogajalec znova izpostavil, da se je treba najprej dogovoriti o izstopu, nato o prihodnjih odnosih.
Pri tem se pojavlja vprašanje prehodnega obdobja, o katerem Barnier danes ni podrobno govoril. Izpostavil je le, da mora biti prehodno obdobje, če bo potrebno, strogo omejeno in da notranji trg ni “a la carte”.
Sedemindvajseterica se po njegovih besedah strinja z britansko premierko Thereso May o pomenu ambicioznega trgovinskega dogovora, a ambicija se mora nanašati tudi na socialne, fiskalne in okoljske standarde, je opozoril.
Opozoril je tudi, da ne sme biti trgovanja z varnostjo v zameno za ugodno trgovinsko ureditev, ko bodo članice z Britanijo sklepale dvostranske dogovore na področju varnosti in obrambe. “Z varnostjo se ne trguje,” je poudaril.
Brexit bo imel pomembne posledice – človeške, finančne, gospodarske, pravne, socialne in politične, je še izpostavil glavni pogajalec EU, ki ne skriva, da bodo pogajanja izjemno težavna.
Barnier je tudi ponovil besede predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska, da je scenarij brez dogovora slab za obe strani, še posebej za Veliko Britanijo. Poudaril je še, da pogajanja ne smejo potekati na skrivaj, temveč transparentno in odprto.
Sedemindvajseterica bo po njegovih besedah v pogajanjih “odločna, prijateljska in nikakor ne naivna”. Bližajoči se jubilej ob 60. obletnici podpisa rimske pogodbe pa ne sme biti čas za nostalgijo, temveč bo to nov začetek, je še poudaril.
