Vsi otroci, prosilci za azil oz. osebe s priznano zaščito, ki so šoloobvezni, so vključeni v osnovno šolo, so za STA pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve. Otroci, ki živijo v ljubljanskem azilnem domu, so vključeni v ljubljansko Osnovno šolo Livada. Otroci, ki živijo v izpostavi azilnega doma v Logatcu, so vključeni v OŠ Tabor in OŠ 8 talcev, mladoletniki brez spremstva, ki živijo v postojnskem dijaškem domu, pa obiskujejo tamkajšnji osnovni šoli.
V OŠ Livada imajo v tem šolskem letu 25 takšnih otrok, ki se prvo leto šolajo pri njih, in še 18 učencev, ki se v Sloveniji šolajo drugo leto. Od teh je 14 prosilcev za mednarodno zaščito, dva učenca pa imata status begunca, je za STA povedala pomočnica ravnatelja Andreja Miketič. Otroci so enakomerno razporejeni po vseh razredih, prihajajo pa iz Afganistana, Pakistana, Irana, Iraka, Kosova, Turčije, BiH, Libanona, Bolgarije in Srbije.
Na OŠ Tabor Logatec imajo po besedah Saše Mivšek Jereb vpisanih pet otrok staršev prosilcev za mednarodno zaščito. Štirje otroci se pri njih šolajo že od aprila v lanskem šolskem letu, eden pa je na šoli na novo, ker je prvošolec. Ostali obiskujejo eden drugi razred, dva tretji ter ena deklica šesti razred. Vsi prihajajo iz Afganistana.
Logaško OŠ 8 talcev od začetka septembra obiskuje osem učencev iz petih družin, ki so nastanjene v izpostavi azilnega doma Logatec, je za STA pojasnila koordinatorica vključevanja učencev-tujcev v šolo Bojana Breznikar. Otroci so iz Iraka, Afganistana in Sirije. Vsi so mlajši učenci, ki v svojem življenju še niso hodili v šolo – pet je prvošolčkov, po eden pa obiskuje drugi, tretji in peti razred.
Določila bivanja v azilnem domu sicer predvidevajo precejšnje nihanje števila učencev-tujcev skozi šolsko leto. Tako so v petek v OŠ 8 talcev dobili informacijo, da je družina s štirimi njihovimi učenci dobila pozitivno odločbo o azilu, kar pomeni, da bodo najpozneje v 14 dneh odšli bodisi v nastanitveni center bodisi v zasebno stanovanje in bodo, razen če bodo postali občani Logatca, šolo obiskovali še največ dva tedna. Po drugi strani pa v ponedeljek dobijo novega učenca, devetošolca.
Na OŠ Miroslava Vilharja Postojna so letos vpisali štiri dečke, ki so vključeni v sedmi, osmi in deveti razred. Vsi prihajajo iz Afganistana, letos spomladi pa so že bili nekaj mesecev vključeni v slovenske osnovne šole, je za STA pojasnila ravnateljica Pia de Paulis Debevec.
Tudi v OŠ Antona Globočnika Postojna so letos vpisali štiri dečke. Ti obiskujejo peti, sedmi, osmi in deveti razred, vsi pa prihajajo iz Afganistana, je za STA navedla Petra Košnik iz šolske svetovalne službe.
Način vključevanja otrok v pouk, pri čemer eno glavnih ovir predstavlja jezik, šole rešujejo na podoben način. Na OŠ Livada so otroke razdelili v dve skupini. Tisti, ki se v Sloveniji šolajo drugo leto, imajo vsak dan preduro slovenščine, preden se vključijo v matične razrede. Otroci, ki prihajajo iz azilnega doma, pa imajo dnevno dve oz. tri ure slovenščine, preden se vključijo v matične razrede, je opisala Miketičeva. Poleg tega z njimi poteka še individualno delo, za učence višje stopnje potekajo individualne ure tudi z učitelji posameznih predmetov.
Tudi v OŠ Tabor se otroci pred priključitvijo matičnim razredom vsak dan eno uro učijo slovenščino v manjši skupini, sicer pa se po besedah Mivšek Jerebove udeležujejo tudi različnih dejavnosti, kjer jim skušajo omogočiti čim več priložnosti za neformalna druženja z vrstniki. Šola tesno sodeluje z azilnim centrom in si z njihovimi učitelji izmenjuje informacije, potrebne pri delu z otroki.
Na OŠ 8 talcev sledijo priporočilom ministrstva za šolstvo o dvostopenjskem modelu vključevanja. Prve tri tedne so otroci vključeni v t.i. uvajalnico, kjer v skupini v treh šolskih urah vsak dan osvajajo osnove slovenskega in angleškega jezika ter spoznavajo slovensko kulturo. Hkrati teče priprava oddelkov na prihod novega sošolca, je navedla Breznikarjeva.
Nekje od četrtega tedna šolanja učence vključijo v njihov oddelek, da omogočijo okoliščine za intenzivnejše socialno vključevanje. Hkrati ti učenci še naprej obiskujejo t. i. pripravljalnico kot obliko intenzivnega učenja slovenskega in angleškega jezika. Na šoli poskušajo ohraniti enako število ur tedensko, kar pa glede na odobreno (pre)majhno število ur za ta namen zanje predstavlja kar velik organizacijski izziv.
Tuji učenci so se v Logatcu že prijavili tudi k interesnim dejavnostim ter se udeležili nekaj prireditev na občinski ravni v popoldanskem času, kot na primer v tem tednu mini olimpijade.
Na OŠ Miroslava Vilharja so učenci delno vključeni v redni pouk, posebej zanje pa izvajajo skupinski pouk slovenščine in angleščine. Svetovalne delavke in posamezni učitelji jim glede na njihovo predznanje nudijo tudi individualno pomoč pri ostalih predmetih.
Otroci se sicer udeležujejo tudi vseh dnevov dejavnosti. Z njimi se sporazumevajo v angleščini in tudi v slovenščini. Kot ugotavlja Debevčeva, dečki redno prihajajo k pouku, se v šoli dobro počutijo in so med vrstniki lepo sprejeti.
Otroci na OŠ Antona Globočnika imajo po besedah Košnikove delno ločen pouk od ostalih, delno pa so vključeni v razred. Ločen pouk poteka pri pouku slovenščine, učenci imajo podporo svetovalne službe, prav tako pa bodo vključeni v dodatno strokovno pomoč za učenje slovenščine. Glede učnih snovi potekajo stalni dogovori z učitelji. V pripravi so individualizirani programi za posameznega učenca, tesno pa sodelujejo tudi s šolami in strokovnimi sodelavci, ki imajo na tem področju več izkušenj.
Učenci so bili sicer vključeni tudi ekskurzije, na splošno so dobro sprejeti, na šoli pa delajo tudi z celimi razredi na temo drugačnosti in sprejemanja, je dodala Košnikova.
