Kot je sporočila tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki, je Biden pozval Rusijo, naj zmanjša napetosti z Ukrajino, in dal jasno vedeti, da bodo ZDA in zaveznice ter partnerji odločno odgovorili, če bo Rusija spet vdrla v Ukrajino, kot je leta 2014, ko je zavzela Krim.
Putin mu je odvrnil, da bi tovrstne sankcije najverjetneje povsem prekinile odnose med ZDA in Rusijo. “To bo ogromna napaka, ki bo imela resne posledice,” je dejal Putinov svetovalec Juri Ušakov.
Dodal je, da je Putin Bidnu povedal, da se bo Rusija odzvala, kot bi se ZDA, če bi blizu njenih meja nekdo namestil ofenzivno orožje.
ZDA in zaveznice skrbi kopičenje ruske vojske na meji z Ukrajino, čeprav Rusija zagotavlja, da nima namena napasti Ukrajine. Moskva po drugi strani Kijev obtožuje, da načrtuje zasedbo ozemlja, ki je pod nadzorom Rusije oziroma proruskih upornikov na vzhodu Ukrajine.
Obenem si Rusija od Zahoda želi pisno zavezo, da se Ukrajina skupaj z nekdanjimi sovjetskimi republikami ne bo pridružila zvezi Nato ter da Nato ne bo namestil ofenzivnega orožja blizu meja držav nekdanje Sovjetske zveze. Zahodne države pa vztrajajo, da je članstvo v Natu odprto za vse države, ki izpolnjujejo kriterije.
Po besedah Ušakova je Biden zagotovil Putinu, da ZDA v Ukrajini ne nameravajo namestiti ofenzivnega orožja. Ob tem naj bi predsednik ZDA izrazil željo po razumevanju logike in vsebine ruskih skrbi glede varnostnih jamstev.
Oba predsednika sta se strinjala, da bosta osebno nadzirala pogovore o teh vprašanjih in ostala v telefonskem stiku. Ušakov je prav tako dejal, da je Biden Putinu povedal, da se jedrska vojna ne sme začeti, prav tako je nobena stran ne more dobiti.
Putin naj bi Bidnu povedal, da se pogajanja med državama ne bi smela spremeniti v klepet. “Ne čakamo na pogajanja, ampak konkretne rezultate v skladu z našimi pričakovanji, vključno s skrbmi, ki smo jih izrazili,” je dejal Ušakov.
Na vprašanje, ali je Rusija pripravljena na kompromis, je vprašal, kaj to sploh pomeni. “Seveda pogajanja pomenijo, da bomo upoštevali ameriške skrbi,” je dejal.
Biden je izrazil podporo diplomaciji, ki se bo začela zgodaj prihodnje leto. V Ženevi bodo 9. in 10. januarja potekali pogovori na visoki ravni med predstavniki obeh držav, čemur bodo sledili pogovori v okviru Sveta Nato-Rusija 12. januarja in potem v okviru Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) 13. januarja v Ženevi.
Biden je pri tem poudaril, da lahko do napredka v dialogu pride le v ozračju zmanjševanja napetosti, ne pa v ozračju krepitve napetosti.
Predstavil je dva vidika ameriškega pristopa, ki bo odvisen od ruskih dejanj. Eno je pot diplomacije, ki vodi v zmanjšanje napetosti, drugo pa je odvračanje, ki vključuje resne posledice, če bo Rusija napadla Ukrajino. To pomeni gospodarske posledice in prilagoditev oziroma okrepitev sil zveze Nato v državah članicah in dodatno pomoč Ukrajini za samoobrambo.
Predsednik ZDA naj bi Putinu dal tudi jasno vedeti, da bodo ZDA v odnosu do Rusije delovale po načelu soglasja zavezniških držav, kar naj bi Putin sprejel.
Kremelj je pogovor, ki je trajal 50 minut, zanj pa je zaprosil Putin, označil za konstruktivnega in vsebinskega. Tudi neimenovani visoki predstavnik Bidnove vlade je po pogovorih – že drugih med predsednikoma ta mesec – novinarjem povedal, da je bila razprava resna in vsebinska.
Ruska tiskovna agencija TASS še navaja besede Ušakova, da predsednika o bilateralnih odnosih med državama nista govorila.
