Trumpu zdravstvene reforme predsednika Baracka Obame ni uspelo ukiniti, jo je pa pustil životariti. Zdravstvene tržnice, kjer zavarovalnice tekmujejo med seboj za zavarovanja in s tem teoretično znižujejo cene, je Trump opustil, Biden pa je sedaj ukazal, da se ponovno zaženejo, in določil, da se ljudje lahko prijavljajo za subvencionirana zavarovanja od 15. februarja do 15. maja.

Demokratske zvezne države so sicer tržnice ohranile tudi pod Trumpovo vlado, ki pa republikanskih ni vzpodbujala k sodelovanju. “Ne delam nič novega, ampak le obnavljam reformo in zdravstveno zavarovanje za revne medicaid, kot je bilo pred Trumpom,” je dejal Biden in dodal, da tudi končuje napade na žensko zdravje. V skladu s tem je odpravil Trumpov ukrep, ki je ministrstvu za zdravje prepovedala svetovanje ženskam, ki so razmišljale o splavu.

Kmalu zatem je tudi novi ameriški državni sekretar Antony Blinken sporočil, da bodo ZDA poslej v svoji zunanji politiki dajale prioriteto spolnemu in reproduktivnemu zdravju in pravicam žensk. V okviru tega bodo ZDA v Sklad ZN za prebivalstvo (UNFPA) letos nakazale 32,5 milijona dolarjev.

“Delo UNFPA je bistvenega pomena za zdravje in dobrobit žensk po svetu in neposredno podpira varnost in blaginjo skupnosti po svetu, še posebej sedaj v kontekstu covida-19,” je sporočil Blinken.

“Za vlado Joa Bidna in Kamale Harris je opolnomočenje in zaščita žensk in deklet skupaj s promocijo njihovih spolnih in reproduktivnih pravic osrednji del ameriške zunanje politike in nacionalne varnosti. Bidnov ukrep bo pomagal izboljšati življenja ženska in otrok po svetu z večjim dostopom do zdravstvenih storitev, nege, načrtovanja družine in zdravljenja tuberkuloze,” je sporočil Blinken.

Biden je sicer odpravil tudi Trumpovo uvedbo delovne obveznosti za revne kot pogoj za pridobitev zdravstvenega zavarovanja medicaid. Trumpov ukrep je bil nezakonit, saj so ga sodišča po vrsti blokirala, ker zakon o uvedbi medicaida nikjer ne navaja, da mora revež za zavarovanje imeti najprej zaposlitev. O tem bo sicer še vedno odločalo vrhovno sodišče ZDA, kjer sedaj prevladujejo konservativci.

Biden je s tem prav tako nadaljeval tradicijo, ki sega v čase predsednika ZDA Ronalda Reagana. Ta je prvi prepovedal ameriškim vladnim agencijam porabo denarja za kakršnekoli dejavnosti v tujini, ki pomagajo ženskam pri odločitvah glede splava. Tako imenovana politika Mexico City je potem postala neke vrste namizni tenis. Demokratski predsedniki ukrep nemudoma po nastopu položaja odpravijo, republikanski pa spet uvedejo.

Biden je sicer med kampanjo za predsednika ZDA obljubljal nadgradnjo reforme obamacare, da se zagotovi zavarovanje vseh Američanov. Zavrnil je zahteve levice po uvedbi povsem javnega zdravstva v ZDA in zagovarja hibridni sistem javno-zasebnega. V bistvu ohranja sistem kot je, le da mu želi dodati javno opcijo za vse, ki se ne morejo sami zavarovati ali preko delodajalca.

Za to bodo potrebni zakoni, ki jih mora sprejeti kongres, kjer so republikanci že vnaprej proti kakršnikoli javni obliki zdravstva. Zanje zdravstveno zavarovanje ni pravica, kot za demokrate ampak dobrina, ki se jo kupi. Trenutno je brez zdravstvenega zavarovanja okrog 32 milijonov Američanov, čeprav bi lahko večina prišla do zavarovanja s subvencijami v okvirju obamacare.