Na prvem mestu je izvršni ukaz o obveznem nošenju mask in ohranjanja varnostne razdalje v zveznih zgradbah in zveznih zemljiščih. To bodo morali spoštovati vsi zvezni uslužbenci. Biden, ki namerava v 100 dneh cepiti 100 milijonov Američanov, upa, da se bo s tem upočasnila pandemija koronavirusa.

Trump se za maske in varnostno razdaljo ni zmenil, oboje pa je na žalost postalo izraz politične opredelitve. Trumpovi podporniki so tako kot predsednik zavračali maske in razdaljo, kakor tudi ukrepe zveznih držav proti pandemiji, demokrati pa so zdravstvene nasvete vzeli resno.

Biden je tudi nemudoma vrnil ZDA v Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO), iz katere jih je Trump umaknil, ko je iskal krivce za pandemijo. Med drugim jih je odkril v Kitajski in WHO, ki naj bi delala po nareku Kitajske.

Z Bidnovim izvršnim ukazom se ZDA od novembra lani spet vračajo k pariškemu podnebnemu sporazumu, ki je bil decembra 2015 sprejet med drugim po zaslugi vlade predsednika Baracka Obame, v kateri je bil Biden podpredsednik. Čeprav sporazum v bistvu nobene države ne sili v nič, je Trump ZDA umaknil s trditvijo, da to uničuje ameriška delovna mesta.

Z enim samim ukazom je Biden odpravil poplavo Trumpovih ukrepov v korist korporacij in delovnih mest, ki škodujejo okolju, kot je na primer dovoljenje za odlaganje rudniške nesnage v reke in potoke, rahljanje regulacij o čistem zraku in podobno.

V zvezi s tem je agencijam zvezne vlade naročil višje standarde glede izpustov toplogrednih plinov v ozračje iz vozil ter med drugim ustavil izkoriščanje nafte in plina v naravnem zavetišču za divje živali na Aljaski. Odvzel je tudi dovoljenje za gradnjo in delovanje naftovoda Keystone XL za dostavo kanadske nafte v ameriške rafinerije v Mehiškem zalivu.

Biden je tudi podpisal več izvršnih ukazov, ki zadevajo odnos do priseljencev in tujcev. Odpravil je Trumpovo prepoved vstopa v ZDA za državljane določenih muslimanskih držav, ki je leta 2017 povzročila popoln kaos na letališčih, vendar pa jo je vrhovno sodišče ZDA na koncu potrdilo.

Zelo so si oddahnili prebivalci ZDA, ki so jih mladoletne nezakonito pripeljali v državo starši ali skrbniki. Biden je namreč podpisal ukaz, ki te ljudi, ki druge domovine kot ZDA ne poznajo, ščiti pred izgonom. Trump jim je hotel zaščito odvzeti, kar so mu preprečila sodišča.

Biden za zdaj še ne bo spremenil Trumpove politiko do prosilcev za azil, ki čakajo na vstop v ZDA v Mehiki, podpisal pa je izvršni ukaz za zaustavitev del na tako imenovanem zidu na meji z Mehiko.

Trump je zid napovedoval že med kampanjo leta 2016, vendar projekta, ki je v bistvu ograja, na koncu ni plačala Mehika, kongresni demokrati pa so uspeli omejiti porabo zveznih sredstev v ta namen.

Glede priseljevanja je Biden prepovedal ločevanje staršev in mladoletnih otrok, konec kazenskega pregona za manjše imigracijske prekrške in ukazal ponovno združitev ločenih otrok in staršev. Ukazal je prav tako revizijo Trumpove politike do prosilcev za azil, ki so že v ZDA.

S posebnim ukazom je Biden uvedel trdnejša etična pravila o zaposlovanju v zvezni vladi, podaljšal je zvezni moratorij na deložacije in zaplembe nepremičnin, podaljšal je pavzo pri odplačevanju študentskih posojil do 30. septembra, zaščitil transeksualne osebe pred diskriminacijo v zvezni upravi in popisal ukaz o pobudi za večjo rasno enakopravnost v vladi.