Po podatkih brežiškega zavoda za podjetništvo, turizem in mladino med gosti omenjene bizeljske repnice ob slovenskih prednjačijo predvsem turisti iz Nizozemske in Belgije, obiskali pa so jih tudi avstralski ter ameriški turisti.

Dodali so, da imajo pri Najgerjevih do konca leta napovedanih še več obiskov večjih, predvsem skupin slovenskih gostov, sicer pa jih redno obiskujejo tudi gosti, ki obiščejo brežiško občino in turisti iz Term Čatež ter sosednjih Term Olimia.

V omenjeni repnici tudi stalno nadgrajujejo svojo ponudbo, Bizeljsko kot znano vinorodno območje pa tudi samo po sebi ponuja še veliko zanimivega, so še opozorili.

Bizeljske repnice so ime dobile po izročilnih podzemnih kleteh, ki so jih domačini vkopavali v sprijeto peščeno osnovo. Ta namreč za vkopavanje ni zahtevna in se da dokaj enostavno oblikovati, hkrati pa zaradi svoje sestave omogoča dokaj nizko in stalno temperaturo ter ugodno vlažnost.

Kot take so jih sprva uporabljali za shranjevanje repe in drugih kmetijskih pridelkov, v zadnjih desetletjih pa so jih zaradi izredno ugodnih pogojev, ki jih omogočajo, začeli uporabljati predvsem za vinske kleti.

Po podatkih Najgerjevih je družina tamkajšnjo repnico začela kopati v 19. stoletju, ko so potrebovali prostor za shranjevanje ozimnice. Iz majhne luknje v tleh pa je sčasoma nastala ena izmed najlepših in največjih repnic na Bizeljskem.

V njenem osrednjem delu lahko obiskovalci pokušajo domača odprta sortna in zvrstna vina, postrežejo pa jih tudi z drugimi domačimi kulinaričnimi posebnostmi, med katerimi prednjači izročilni bizeljski ajdov kolač.

Projekt oživljanja bizeljskih repnic brežiški zavod za podjetništvo, turizem in mladino v okviru projekta Vrata turizma izvaja z denarno pomočjo evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.