Akcijo organizira upravljalec državnih gozdov, družba Slovenski državni gozdovi, skupaj s partnerji – ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavodom RS za gozdove, Zavodom RS za varstvo narave ter Zvezo tabornikov Slovenije in Združenjem slovenskih katoliških skavtov in skavtinj.
Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani spomnil glavni direktor Slovenskih državnih gozdov Zlatko Ficko, se slovenski gozdovi v zadnjih petih letih srečujejo z veliko naravnimi nesrečami. Po oceni skrbnika državnih gozdov so ujme – žled, nato namnožitev podlubnikov in dva vetroloma – poškodovale med 16 in 20 milijoni kubičnih metrov lesa, od tega je 1700 hektarjev površin tako poškodovanih, da jih ne morejo prepustiti naravni obnovi, temveč je potrebna umetna obnova s sajenjem dreves.
“Odgovornost nas vseh je, da gozdove obnavljamo in negujemo tako, da bodo tudi naši zanamci deležni vseh njihovih pozitivnih učinkov za življenje v naravnem in zdravem okolju,” je poudaril Ficko.
Sobotni akciji se bo pridružila tudi ministrica Aleksandra Pivec, ki ugotavlja, da vedno večji interes za akcijo kaže na to, da ljudje v Sloveniji gojijo pozitiven odnos do varovanja gozdov in zavedanja, kaj gozd sploh pomeni in katere funkcije opravlja.
Ministrica je ob tem spomnila na slogan ob letošnjem mednarodnem dnevu gozdov, 21. marcu, Učimo se z gozdovi – gozd je modrost!, saj se ji spoznavanje z gozdovi že v otroštvu zdi ključnega pomena. “Želimo začeti z osveščanjem pri najmlajših generacijah, zato vodimo številne akcije informiranja in obveščanja, s katerimi opozarjamo na vlogo gozda pri podnebnih spremembah, odpravljanju lakote in ustvarjanje učinkov trajnostnih skupnosti,” je poudarila.
Ob tem je dodala, da so na ministrstvu opravili anketo, s katero so želeli preveriti podobo gozdov, gozdarstvo in lesa v očeh slovenske javnosti. Ta je med drugim potrdila pomembnost in primernost dejavnosti, kot je sobotna akcija, dve tretjini sodelujočih je namreč pripravljenih sodelovati v takšnih aktivnostih.
“Tudi sicer smo z anketo ugotovili, da imamo Slovenci zdrav odnos do gozda, da se nas večina strinja, da je z gozdom treba aktivno gospodariti, da vanj redno zahajamo, da razumemo vse tiste funkcije, ki jih ima, predvsem pa ljudje tam iščejo neke vrste sprostitev, mir …” je navedla.
Pivčevo veseli, da se bodo v sobotni akciji sadila tudi medovita drevesa, s tem se pomaga preživeti tudi čebelam, ki neposredno vplivajo na pridelavo vsake tretje žlice hrane.
Skupno naj bi sicer v vseh slovenskih gozdovih, torej državnih in zasebnih, letos s približno 1,75 milijona sadik drevja obnovili 776 hektarjev gozdov. Večino sicer odpade na obnovo po omenjenih naravnih ujmah.
Obnova s sajenjem se bo v naslednjih dveh letih zaključila na območjih žledoloma, na ostalih prizadetih območjih po podlubnikih in vetrolomih pa v naslednjih petih letih.
Po besedah vodje službe za sajenje pri zavodu za gozdove Andreja Breznikarja se je obnova gozdov po ujmah začela leta 2015, do danes je pomlajenih 610 hektarjev gozdov s sadikami, sanacijo s sajenjem močno pospešujejo v zadnjem letu. Letos bodo sadili približno 20 drevesnih vrst, glavne med njimi so bukev, smreka, hrasti in macesen, reprodukcijski material prihaja z domačih tal.
Naravna obnova medtem poteka na približno 31.000 hektarjih. Ta ne poteka popolnoma samodejno, ampak je treba z negovalnimi ukrepi tak gozd spremljati še 10, 15 let, da pride v tisto stanje, kot ga želijo, je še navedel Breznikar, ki med ljudmi opaža vedno bolj pozitiven odnos do gozda.
“Počasi se bomo morali naučiti tudi kaj narediti za naravo, doslej smo bili navajeni predvsem iz narave jemati. Zdaj, ko je poškodovana, v tem primeru govorimo o gozdovih, pa je prav, da gremo vsi v akcijo in naravi nekaj vrnemo,” pa je poudaril direktor Zavoda RS za varstvo narave Teo Hrvoje Oršanič.
Interes za letošnjo akcijo pomlajevanja gozdov po Fickovih besedah presega lanskega – v prvi akciji, ki je potekala jeseni lani, je sodelovalo več kot 400 prostovoljcev. Ker pa so gozdovi izpostavljeni vsakoletnim ali večkratnim nevšečnostim v obliki naravnih ujm, so se po Fickovih besedah odločili, da akcija postane tradicionalna.
V soboto se bo sadilo na petih lokacijah, Spodnjih Cvišlerjih pri Kočevju, Ravniku pri Logatcu, Lovrencu na Pohorju, Ravbarkomandi pri Postojni in koči Mladika pri Postojni. Zbor bo ob 9. uri, akcija pa bo tudi v primeru rahlega dežja – za teden dni se bo zamaknila le v primeru močnega dežja.
