Nekdanja vojašnica Čerkezovac na Trgovski gori blizu meje z Bosno in Hercegovino ni na območju aktivnih potresnih prelomnic. Hrvaški sklad je sporočil, da so leta 2015 ocenjevali nevarnost potresov na tem območju, novembra lani pa so tam postavili seizmološko postajo.
“Med nedavnim potresom noben od objektov v Čerkezovcu ni utrpel nikakršne škode,” so izpostavili v današnjem sporočilu za javnost. Pojasnili so, da so se med potresom z magnitudo 6,2 konec decembra lani tla v Čerkezovcu stresla manj kot v Zagrebu, ki je od žarišča potresa bolj oddaljen kot nekdanja vojašnica. Napovedali so, da bodo skladišča za radioaktivne odpadke gradili v skladu s smernicami EU in tudi večjim faktorjem varnosti, da bi objekti prestali potres večje magnitude, kot predvidevajo seizmološki zemljevidi.
Znova so izpostavili, da so Čerkezovac izbrali za skladiščenje radioaktivnih odpadkov iz Neka zaradi skladiščnih zmogljivosti nekdanjega vojaškega poslopja, ki zagotavlja popolno tehnično varnost. Ob tem so poudarili, da nekdanja vojašnica ni na poplavno ogroženem območju in je precej oddaljena od virov pitne vode.
Dodali so, da so v ponedeljek podpisali tudi pogodbo s strokovnimi institucijami, ki bodo pripravile dokumentacijo za pridobitev potrebnih dovoljenj za izgradnjo odlagališča. Med drugim bodo opravili raziskave geološke sestave tal na lokaciji, predvideni za odlagališče. Raziskave, ki vključujejo tudi ugotavljanje hidroloških in ekoloških značilnosti ob načrtovanem odlagališču, bodo trajale 19 mesecev. Odlagališče naj bi uredili do leta 2024.
Nasprotovanje gradnji odlagališča v Čerkezovcu so večkrat izrazile lokalne oblasti v sisaško-moslavški županiji, državne oblasti v BiH ter prebivalci na obeh straneh meje na reki Una. V Sarajevu so v ponedeljek ocenili, da je treba po nedavnem uničujočem potresu na Hrvaškem znova obravnavati načrte za izgradnjo hrvaškega odlagališča. Menijo, da Čerkezovac ni ustrezna lokacija za odlagališče. Podobno so večkrat ocenili tudi okoljevarstveniki iz Hrvaške in BiH.
V Čerkezovcu naj bi poleg jedrskih odpadkov iz Neka skladiščili tudi hrvaške jedrske odpadke iz industrije, medicine, znanosti, raziskav in podobno. Zmogljivost naj bi bila približno 3000 kubičnih metrov odpadkov. Za lastno odlagališče so se odločili, ker s Slovenijo niso dosegli dogovora o skupnem skladiščenju nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v slovenskem odlagališču v Vrbini v okviru meddržavne komisije za Nek. Po njihovih navedbah skupne rešitve niso dosegli, ker je Slovenija zavrnila skladiščenje preostalih hrvaških radioaktivnih odpadkov.
