Danes je v Bruslju potekal tudi sestanek delovne skupine za meje. Kot je po sestanku za medije dejal državni sekretar z ministrstva za notranje zadeve Šefic, so si predstavniki držav članic predvsem izmenjali izkušnje in se dotaknili odprtih vprašanj pri izvajanju evropske direktive, ki je stopila v veljavo 7. aprila in minuli konec tedna med drugim poskrbela za dolge kolone na slovensko-hrvaški meji.

Po besedah Šefica sta Slovenija in Hrvaška na tem sestanku podrobno predstavili dogajanje in opisali težave s prometom.

“S strani Slovenije smo predvsem izpostavili nujnost oblikovanja enotnih izhodišč za odstop od sistematične kontrole, da se zelo jasno opredeli, kdaj, pod kakšnimi pogoji se lahko odstopi od tega in pa da se vzpostavi skupna praksa izdelovanja teh ocen tveganj,” je dejal Šefic.

Slovenski predstavniki so ponovili tudi opozorila o nesorazmernosti ukrepa, ki so jih sicer podali že v času sprejemanja uredbe. “Preverjanje vseh potnikov brez logičnih izjem po našem iskrenem prepričanju ni ukrep, ki bi bil proporcionalen s ciljem te uredbe. Zato se je Slovenija zavzemala za širši nabor izjem od sistematičnega preverjanja,” je ponovil Šefic in pojasnil, da gre za otroke do 12 let in mladoletnike, ki potujejo v spremstvu staršev, učence na organiziranih ekskurzijah, starejše, ki potujejo organizirano, imetnike dovoljenj za obmejni promet itd.

“Žal pri tem zadostne podpore nismo dobili, smo pa ob sprejemanju uredbe vložili posebno deklaracijo, v kateri smo izrazili svoja stališča. In dejansko se je izkazalo, da smo imeli prav,” je izpostavil. Ob tem je dodal, da seveda povečan promet in gneča pred velikonočnimi prazniki nista nič posebnega.

Slovenija kljub gneči minuli konec tedna ni opustila sistematičnega nadzora, kot so poročali nekateri mediji, je pa sprejela ukrepe, ki so bili v skladu s schengenskimi pravili in s katerimi so zmanjšali čakalne dobe, je še poudaril. Opozoril je še, da so se po nekaterih ocenah čakalne dobe povečale za tri do štirikrat, na nekaterih mejnih prehodih celo več. Hkrati pa se je število preverjanih oseb v primerjavi s prejšnjimi obdobji povečalo za desetkrat.

Slovenija je bila ob tem tudi v stiku s hrvaško stranjo, predvsem njihovim notranjim ministrom Vlahom Orepićem, njihovi policisti pa so izpostavljali težave z informacijskim sistemom, tehnično opremljenostjo in številom policistov na meji.

Evropski komisar za migracije, notranje zadeve in državljanstvo Dimitris Avramopulos je sicer danes v Bruslju dejal, da se zaveda trenutnih razmer na slovensko-hrvaški meji in poudaril, da je dialog med državama najboljši način za odpravo težav. Dodal je, da je glede omenjenih težav v stikih s predstavniki vlad obeh držav. Šefic je ob tem dejal, da v tem smislu težav ni in da se s Hrvati redno posvetujejo.

Hrvaška, Madžarska, Italija, Bolgarija, Finska in Grčija so sicer Evropski komisiji že poslale notifikacijo glede odstopa od sistematičnega nadzora in so na današnjem sestanku tudi pojasnile razloge za to. Evropsko komisijo je ob tem zanimalo, katera država še razmišlja o tem.

“Glede na to, da so pred nami velikonočni prazniki in se pričakuje povečan promet, bomo seveda na podlagi ocen tveganj, ki jih pripravljamo za vsak mejni prehod posebej, morda uveljavili tudi v Sloveniji to izjemo, se pravi, da bomo v določenih primerih, ko bo takšna ocena, tudi začasno odstopili od sistematičnega nadzora. To pomeni, da bomo na določenih mejnih prehodih v kritičnih obdobjih preverjali tiste potnike, za katere je to glede na varnostne in operativne kazalnike potrebno. Kazalniki bodo vključeni v to oceno tveganja, pri potnikih s prepoznanimi kazalniki tveganja bodo morali policisti še vedno opraviti sistematično mejno kontrolo,” je napovedal Šefic. Kot je dejal, je Slovenija danes popoldne o tem že obvestila Evropsko komisijo.

Ob tem je pojasnil, da želijo s tem “vsem dobrovernim potnikom omogočiti, da v čim krajšem času opravijo prestop državne meje”. Ob intervalih redkega prometa, ko ne bo konic, pa bo slovenska policija še naprej izvajala sistematično kontrolo vseh potnikov, je dodal. Seveda to ne pomeni, da čakalnih dob sploh ne bo, saj je gneča na cestah v tem času stalnica. “Ampak lahko rečem, da smo dali tudi ustrezna navodila in usmeritve policiji, da morajo biti čakalne dobe obvladljive, v mejah normale.”

Ob tem je sicer poudaril, da ima uredba svoj pomen in da bo treba tudi na račun varnosti pač žrtvovati nekaj časa. “A zagotavljam, da bomo imeli razumevanje in posluh tudi do ljudi, da bo situacija zmerna,” je dodal.

Evropska komisija je sicer danes na podlagi slišanega ocenila, da gre za nekatere tudi začetne težave pri implementaciji te uredbe, ki se jih bo poskušalo v nadaljnjih dneh in tednih odpraviti. Poleg obljube za revizijo schengenskega praktičnega priročnika, v katerega bodo vključene tudi smernice za izvajanje določb te uredbe, pa je komisija predlagala, da se ta tema uvrsti na dnevni red naslednjega zasedanja delovne skupine, ki bo konec tega meseca. Ni pa izključeno, da bi bilo organizirano tudi posebno ekspertno srečanje na to temo, je dodal Šefic.