Brazilski inštitut za vesoljske raziskave INPE, ki na svoji spletni strani spremlja požarne alarme v realnem času, je julija zabeležil 6804 požarov, lani v tem mesecu pa 5318.

Zgolj minuli četrtek so s pomočjo satelitov v Amazoniji našteli 1007 požarov, kar je po podatkih brazilskega Greenpeacea največ za kak julijski dan v zadnjih 15 letih.

Do večine požarov prihaja zaradi požigov in so neposredno povezani s krčenjem gozdov na račun širjenja kmetijskih zemljišč. Število požarov narašča, čeprav so brazilske oblasti z ministrom za okolje Ricardom Sallesom in predsednikom Jairjem Bolsonarom na čelu sredi julija prepovedale požige v Amazoniji in Pantanalu za 120 dni.

Aktivist Greenpeacea Romulo Batista je opozoril, da prepovedi ne bodo delovale, dokler ne bo več nadzora na terenu.

Krčenje brez primere je sicer Amazonija doživela že lani, to pa je po svetu sprožilo jezne odzive in kritike Bolsonara, ki podpira gospodarsko izkoriščanje Amazonije.

Analitiki napovedujejo, da bo letošnje leto najslabše za amazonski pragozd doslej. Rekordno število požarov so zabeležili že junija, ko se začne sušno obdobje, stopnja krčenja amazonskega deževnega gozda pa je bila letos visoka že pred začetkom sušnega obdobja. Med januarjem in koncem maja je bilo tako uničenih 2000 kvadratnih kilometrov gozda, kar je 34 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 2019, je izračunal INPE.

Najhujše pa naj bi šele sledilo. Najbolj kritičen naj bi bil tako avgust. Lani je bilo v osmem mesecu več kot 30.000 požarov, kar je trikrat toliko kot v avgustu 2018.