Pravico do brezplačnega prevoza imajo v skladu z zakonom učenci, če je njihovo prebivališče oddaljeno več kot štiri kilometre od šole. Ne glede na oddaljenost njegovega prebivališča od šole, imajo to pravico učenci v prvem razredu in ostalih razredih, če pristojni organ za preventivo v cestnem prometu ugotovi, da je na poti v šolo ogrožena njihova varnost. Pravico do brezplačnega prevoza imajo tudi otroci s posebnimi potrebami.
Ljubljanska mestna občina je lani brezplačen prevoz omogočila 4540 učencem, kar predstavlja slabih 20 odstotkov vseh šolarjev (25.173). Prevoz z urbano je koristilo 1494 učencev, s posebnimi šolskimi prevozi pa se je vozilo 3046 učencev, so za STA pojasnili na ljubljanskem oddelku za predšolsko vzgojo in izobraževanje. Največ “vozačev” je bilo v šolskih okoliših Osnovne šole (OŠ) Sostro (520 učencev), OŠ Šmartno pod Šmarno goro (332) in OŠ Oskarja Kovačiča (296).
V Mariboru pa je bilo v šolskem letu 2018/19 od skupaj 8353 učencev do brezplačnega prevoza v šolo in iz šole upravičenih 1068 učencev oz. 12,8 odstotka. Kot so za STA navedli na občini, se največ otrok vozi z šolskih območij, ki gravitirajo osnovnim šolam Kamnica, Malečnik, Ludvika Pliberška, Rada Robiča Limbuš, Franca Rozmana Staneta, Gustava Šiliha, Toneta Čufarja, Draga Kobala in Centru za sluh in govor.
Mariborski učenci se ne vozijo s posebnimi šolskimi prevozi, saj je celotno šolsko območje pokrito z rednimi avtobusnimi linijami. Če se pojavijo kakšne težave, jih rešujejo sproti v sodelovanju s starši, šolo, svetom za preventivo in javnim prevoznikom, so pojasnili na občini. Za šolske prevoze občina namenja več kot 210.000 evrov.
Za razliko od mestnih občin je delež šolarjev “vozačev” v manjših občinah praviloma večji. Tako bo v novem šolskem letu osnovne šole v Kamniku obiskovalo 2859 otrok, od tega bo brezplačni prevoz koristilo približno 865 oz. 30 odstotkov učencev, največ iz šolskih okolišev osnovnih šol Šmartno v Tuhinju, Frana Albrehta in Stranje.
Zaenkrat posebnih težav niso zaznali, so pa opozorili, da šolski prevozi za lokalno skupnost, kot je Kamnik, ki je izredno velika in razpršena, predstavljajo zajeten finančni zalogaj. Lani so namreč za te prevoze namenili 448.713 evrov, so za STA sporočili iz občine.
V občini Kočevje, kjer osnovne šole obiskuje 1300 učencev, je 650 učencev ali polovica upravičenih do brezplačnega šolskega prevoza. V minulem letu je občina za te prevoze zagotovila 300.000 evrov, enako bo letos.
Tudi v občini Tolmin, kjer bo letos tri osnovne šole s podružnicami obiskovalo 900 učencev, se jih približno polovica dnevno vozi, največ iz gorskih krajev. Pretežni del teh prevozov opravi pogodbeni prevoznik z avtobusi in minibusi, poleg tega prevaža učence iz Gorenje Trebuše dodatni prevoznik.
Kljub tako razvejani mreži in organizaciji šolskih prevozov pa v občini opozarjajo, da ni možno prepeljati vseh, ki so do tega upravičeni po zakonu. V teh primerih se dogovarjajo s starši. Gre za okoli 35 učencev, ki jih starši vozijo v šolo in nazaj, občina pa jim pokrije kilometrino.
Izvajanje šolskih prevozov v gorske kraje je po mnenju Matjaža Kosa z Občine Tolmin zahtevno tako z organizacijskega, kot finančnega vidika. Pri tem občina te prevoze včasih sofinancira tudi v obliki višjega standarda. “Na ta način želimo slediti potrebam staršev in njihovih otrok ter tudi prispevati k ohranjanju življenja v oddaljenih gorskih krajih,” je za STA povedal Kos. Občina je namreč za sofinanciranje šolskih prevozov lani namenila kar 491.600 evrov.
