Pismo so v civilni iniciativi napisali, ker so menili, da je bila Brglezova določitev datuma za začetek zbiranja podpisov državljanov za predlog zakona, ki so ga pripravili sami, “pravno vprašljiva, sprta z duhom ustave in neetična”.

Brglez je medtem v odgovoru uvodoma izpostavil, da ne želi javne polemike, je pa poudaril, da si ne zasluži neosnovanih očitkov. “Če sem kaj kdaj storil narobe, sem to popravil. A za vaše napake in napake poslanca, ki je vaš zakon posvojil, mene ne morete kriviti,” je zapisal.

Predlog, ki so ga pripravili v iniciativi, je namreč v četrtek zjutraj v DZ vložil nepovezani poslanec Andrej Čuš in s tem prehitel v vlado, ki je svoj zakon v DZ posredovala nekoliko pozneje, ko je bil ta potrjen na seji vlade.

Ker je Čuš vlado prehitel bi morali poslanci njegov predlog obravnavati najprej, a je pristojna parlamentarna služba ugotovila, da je ta nepopoln in ga je moral poslanec dopolniti. Vmes je v DZ že prišel predlog vladnega zakona, zato ga bodo poslanci obravnavali najprej.

Brglez je še pred tem določil 31. marec za začetek zbiranja podpisov za predlog zakona, ki ga je pripravila iniciativa. V svetu za civilni nadzor projekta so Brgleza v pismu vprašali, ali je to storil zato, da je vladi omogočil, da svoj zakon za sprejemanje po hitrem postopku vloži dan pred tem.

Brglez je v spravljivem tonu zapisal, da verjame, da kljub neosnovanim očitkom, lahko skupaj naredijo več. To po njegovem kaže tudi ponedeljkovo srečanje iniciative s pristojnimi na infrastrukturnem ministrstvu. Srečanje bo, kot je zapisal Brglez, “verjetno obrodilo sad”.

Po njegovem mnenju je ključno, da delajo skupaj, kajti le tako bodo našli formulo, s katero bo drugi tir zgrajen tako, da bo v korist vsem tistim, ki ga potrebujejo, “predvsem državi, ki bo z njim bolj konkurenčna in bolj vpeta v mednarodni prostor”.