Vladni predlog, ki ga je potrdila poslanska zbornica, predvideva odlog brexita in tudi vnovično glasovanje o ločitvenem sporazumu z EU.
Določa namreč, da bo vlada, če bo parlament do 20. marca potrdil ločitveni sporazum, zaprosila EU za enkratno preložitev brexita do 30. junija. Če tega ne bodo storili, bo morala na vrhu EU, ki se začne 21. marca, podati jasen razlog za preložitev in koliko časa bo trajala.
Ob tem je vlada opozorila, da bi kakršnakoli preložitev brexita po 30. juniju zahtevala, da na Otoku organizirajo evropske volitve, ki bodo maja.
Minister za zdravje Matt Hancock je po glasovanju dejal, da je brexit še vedno možno izpeljati 29. marca in to s sporazumom.
Poslanci so preložitev brexita izglasovali, potem ko so v torek že drugič zavrnil ločitveni sporazum z EU, in to kljub dodatnim zagotovilom premierke Therese May, ki jih je ta teden dobila od Bruslja glede spornega irskega varovala.
Nato so se v sredo poslanci izrekli proti temu, da bi Združeno kraljestvo iz EU kadar koli izstopilo “brez ločitvenega sporazuma in okvirja za prihodnje odnose”. Ta formulacija potrjuje, da poslanci zavračajo brexit brez dogovora v vsakem primeru, ne le 29. marca.
Pred glasovanjem o odlogu izstopa iz EU so poslanci danes z veliko večino zavrnili drugi referendum o brexitu. Za dopolnilo o preložitvi brexita z namenom, da bi lahko pripravili drugi referendum o izstopu Velike Britanije iz unije je glasovalo le 85 poslancev, 334 jih je bilo proti, večina laburističnih poslancev se je vzdržala.
Dopolnilo so vložili nekdanji laburistični in torijski poslanci iz skupine neodvisnih poslancev, ki so predlagali preložitev brexita, da bi lahko organizirali drugi referendum. Na njem bi volivci odločali med brexitom po predlogu parlamenta ali obstankom v Evropski uniji.
Vodja opozicijskih laburistov Jeremy Corbyn je bil kritičen do številnih proevropskih poslancev, ki niso podprli drugega referenduma. Odlog brexita bo po njegovih besedah priložnost za poslance, da skupaj najdejo rešitev za krizo, s katero se sooča država. Znova se je zavzel tudi za predčasne volitve.
Poslanci so s tesno večino 314 proti 312 glasovom zavrnili tudi dopolnilo, s katerim bi od vlade prevzeli nadzor nad nadaljnjimi koraki glede brexita. Prav tako so 318 proti 302 zavrnili dopolnilo laburistov, ki so predlagali, da bi bil za dogovor o brexitu potreben konsenz.
V Evropski komisiji so po podpori preložitvi brexita v britanskem parlamentu ponovili, da odobritev prošnje za odlog terja soglasje sedemindvajseterice ter da jo bo obravnaval vrh unije, pri čemer bo prioriteta potreba po zagotovitvi delovanja institucij EU ter pri čemer bodo upoštevali razloge za in trajanje morebitne preložitve.
V Evropski komisiji so poleg omenjenega dejali še, da jemljejo na znanje nocojšnja glasovanja in da je predsednik komisije Jean-Claude Juncker v stalnem stiku z vsemi voditelji.
Glavni pogajalec unije o brexitu Michel Barnier pa je tvitnil, da je miren, da spoštuje britanske parlamentarne postopke ter da je odločen braniti interese EU in zgraditi ambiciozne prihodnje odnose med EU in Združenim kraljestvom, takoj ko bo to mogoče.
V tiskovni službi predsednika Evropskega sveta Donalda Tuska so pojasnili, da nimajo česa dodati k dopoldanskemu tvitu, v katerem je Tusk napovedal, da bo 27 članic pozval, naj bodo odprte za daljšo preložitev, če bo Združeno kraljestvo ocenilo, da je treba ponovno premisliti o strategiji o brexitu in zgraditi konsenz glede tega.
Oglasil se je tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki je izrazil začudenje, kako slabo napredujejo pogajanja o brexitu. “Presenečen sem, kako slabo vse poteka z vidika pogajanj,” je izjavil v Beli hiši. “Premierki sem predlagal svoje zamisli, kako naj se pogaja. Ni me poslušala,” je dodal.
