Kot so za STA pojasnili v Fraportu Slovenija, ki upravlja z Letališčem Jožeta Pučnika Ljubljana, bodo do konca leta prek javnega razpisa izbrali izvajalca del, ki se bodo predvidoma začela v začetku 2019 z rušenjem bivše upravne zgradbe. V letih 2019 in 2020 bo izvedena večina gradbenih del, kakšna bo njihova vrednost, pa še ni jasno. V podjetju jo bodo razkrili, ko bodo zaključeni vsi javni razpisi.

Projekt razširitve terminala se od zadnje predstavitve v javnosti ni bistveno spreminjal. Obstoječemu terminalu bodo dodali okoli 10.000 kvadratnih metrov novih površin, nekatere manjše spremembe pa se nanašajo na razmerja dimenzij oziroma velikosti določenih namenskih prostorov.

Ker bruto tlorisna površina razširitve terminala v velikosti 14.500 kvadratnih metrov ter bruto tlorisna površina nameravanega posega in objektov, s katerimi je prostorsko in funkcionalno povezan, v velikosti 28.500 kvadratnih metrov, presegata prag 10.000 kvadratnih metrov bruto tlorisne površine, je bilo treba za nameravan poseg izvesti predhoden postopek na Agenciji RS za okolje (Arso).

Ta je v predhodnem postopku v skladu z uredbo o posegih v okolje pred kratkim ugotovil, da za nameravani poseg glede na njegove značilnosti, lokacijo in možne vplive ni treba izvesti presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstvenega soglasja.

Nameravani poseg v bistvu predstavlja spremembo projekta Novi potniški terminal T2, katerega prva faza je bila že izvedena. Za gradnjo novega terminala in delno adaptacijo obstoječega pa je Arso leta 2006 že izdal okoljevarstveno soglasje.

Sedaj načrtovana razširitev terminala pomeni podaljšanje obstoječega terminala T1 v smeri proti severozahodu. Gre za nizek podolgovat objekt, katerega vzhodni del se bo navezal na obstoječi terminal s povezovalnim hodnikom s komercialnimi vsebinami. Osrednji del objekta bo dvoetažen, zahodni del pa ponovno enoetažen.

Nov terminal bo delno posegel v območje obstoječega parkirišča, zato bodo potrebne preureditve prometnega režima in parkirišč. Izvedena bo rušitev nekdanje upravne stavbe in zunanja ureditev z navezavo na novo cestno omrežje. Poseg se bo izvedel fazno, tako da gradbišče ne bo nikoli preseglo površine enega hektarja.

Gradbena dela in obratovanje terminala ne bosta povečala negativnih vplivov na okolje in zdravje ljudi, je ugotovil Arso. Kljub širitvi terminala gre namreč predvsem za prerazporeditev uporabnikov in zaposlenih ter odpravo ozkih grl pri pristankih in vzletih. Na terminalu se bo tudi po izvedenem posegu še naprej hkrati lahko zadrževalo okoli 1000 obiskovalcev in zaposlenih.

V skladu z občinskim prostorskih načrtom se letališče razvija kot prometno vozlišče mednarodnega pomena, prometno logistični terminal ter pomembno gospodarsko središče regije. Poleg letališke infrastrukture se v neposredni bližini letališča načrtuje širitev in krepitev spremljajočih dejavnosti, in sicer gospodarska cona z logističnimi, poslovnimi in trgovskimi dejavnostmi ter turističnimi kapacitetami.

V Fraportu Slovenija razmišljajo tudi o izgradnji terminala za tovorni promet. Ta je trenutno v fazi načrtovanja. “Imamo rezervirano zemljišče zanj, ki se nahaja poleg vojaškega dela letališča na vzhodnem delu. Časovnica izpeljave projekta pa še ni določena,” so pojasnili v Fraportu Slovenija.