Predsednik komisije Jean-Claude Juncker je dan pred 15. obletnico velikega poka izpostavil, da je bila odločitev za vstop desetih vzhodno- in srednjeevropskih držav leta 2004 pomemben trenutek za Evropo, ki je omogočil spravo med geografijo in zgodovino stare celine. “Ostajam goreč zagovornik širitve,” je še zatrdil.

Da bi novinke iz velike širitve leta 2004 ujele povprečje EU glede gospodarske rasti in prihodkov, je EU vanje vlagala v okviru kohezijske politike in od leta 2014 tudi naložbenega načrta za Evropo. Te naložbe so skupaj s prizadevanji novih članic, da sprejmejo reforme ter postanejo privlačne za vlagatelje in podjetništvo, prinesle številne pozitivne rezultate, izpostavlja komisija.

V obdobju 2003-2017 je BDP na prebivalca v Sloveniji zrasel za 41 odstotkov, v primerjavi s povprečjem EU pa se je v tem obdobju povečal za dva odstotka, kažejo bruseljski podatki.

Med letoma 2004 in 2020 je bilo po navedbah komisije v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov v Sloveniji za 9,2 milijarde evrov naložb, od leta 2014 pa je bilo v okviru naložbenega načrta za Evropo, imenovanega tudi Junckerjev načrt, mobiliziranih za 941 milijonov evrov dodatnih naložb, podporo je dobilo 7385 slovenskih malih in srednjih podjetij.

EU od leta 2014 zagotavlja strukturno financiranje vseh javnih naložb v Sloveniji v višini 29 odstotkov. V okviru programa EU za raziskave in inovacije Obzorje 2020 je Slovenija prejela 224,7 milijona evrov ter dodatnih 18,2 milijona evrov iz programa za spodbujanje odličnosti, še poudarjajo v Bruslju.