Pri teh ukrepih gre za omejevanje škode, je izpostavil podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis. Pozitivnih učinkov ločitvenega sporazuma namreč po njegovih besedah ti ukrepi ne morejo zagotoviti.

Komisija se je osredotočila na štirinajst ukrepov na omenjenih šestih področjih, kjer bi brexit brez dogovora povzročil največ motenj za državljane in podjetja v 27 članicah EU.

Unija tako med drugim britanskim državljanom, ki živijo v 27 članicah, obljublja, da bodo še naprej uživali svoje pravice, če bo enako zagotovilo Združeno kraljestvo za državljane 27 članic na drugi strani Rokavskega preliva.

Evropska komisarka za promet Violeta Bulc, ki je danes v Bruslju pojasnila ukrepe na področju prometa – konkretno v letalstvu in cestnem tovornem prometu, je izpostavila, da je to natančen načrt v pomoč ljudem in podjetjem, da se lahko organizirajo.

Komisija po besedah Bulčeve predlaga, da letalski promet teče nemoteno iz Združenega kraljestva v EU in obratno še 12 mesecev, kar stranema dopušča, da pripravita vse potrebno za pogajanja o novi pogodbi sodelovanja na tem področju.

Kaj to pomeni za ljudi? Dovoljen bo samo promet od točke do točke, torej letala bodo lahko še naprej letela iz Londona ali katerega koli drugega britanskega mesta v Frankfurt, Ljubljano ali katero koli drugo mesto v EU.

Ne bo pa več moglo letalo pobirati potnikov v EU in nadaljevati poti bodisi po uniji ali na primer v ZDA, ne bo moglo na primer leteti iz Londona v Frankfurt in naprej v Varšavo, je ponazorila komisarka.

“Omejitve bodo precej velike,” je ocenila Bulčeva. O konkretnih številkah ni želela govoriti, je pa izpostavila, da je to sporočilo zelo pomembno za turiste oziroma za ljudi, ki si želijo organizirati potovanja v prihodnjem letu.

“Letala iz Združenega kraljestva v EU in obratno bodo letela, tako da ljudje lahko načrtujejo svoje dopuste, poti in obiske. To je zelo pomembno sporočilo – da nam je kljub politični krizi v prvi vrsti pomembno, da prebivalstvo čim manj trpi,” je poudarila.

Na področju cestnega prometa pa komisija predlaga, da se za devet mesecev zagotovi uporabo obstoječih dovolilnic za pretok tovornega prometa.

Tudi na področju finančnih storitev komisija predlaga prehodno obdobje od 12 in 24 mesecev, odvisno od storitev in njihovega naravnega cikla, je še pojasnila komisarka.

Pri carinah pa gre po navedbah Bulčeve za dogovor o uporabi mednarodne carinske kode, ki bi veljala v primeru brexita brez dogovora, še zlasti je to pomembno za proizvode z dvojno rabo, civilno in vojaško.

Vsi ti ukrepi bodo veljali le, če bo Združeno kraljestvo zagotovilo vzajemnost, je izpostavila Bulčeva.

Če London vzajemnosti ne bi bil pripravljen zagotoviti, bi sledil najbolj črn scenarij, ko letala dejansko ne bi vzletela, je ponazorila komisarka, ki je sicer prepričana, da se to ne bo zgodilo. V interesu Združenega kraljestva je namreč, da osnovne storitve delujejo, saj lahko sicer nastane resničen kaos, je opozorila.

Ti krizni ukrepi so predlogi Evropske komisije, ki jih morajo potrditi še članice unije in Evropski parlament.

V komisiji sicer še vedno upajo, da bo britanski parlament potrdil ločitveni sporazum in kriznih načrtov ne bo treba udejanjiti.

Bulčeva ocenjuje, da so kakšna dodatna pojasnila unije v pomoč pri britanski ratifikaciji še mogoča, a ponavlja, da nikakor ne bo novih pogajanj o ločitvenem sporazumu.

O možnosti podaljšanja dveletnega obdobja za brexit, določenega s 50. členom pogodbe EU, ki opredeljuje izstop članice iz EU, komisarji danes po navedbah Bulčeve niso govorili, obstaja pa po njenih besedah teoretična možnost, da se to obdobje podaljša do poletja.

O možnosti drugega referenduma o brexitu Bulčeva danes ni želela ugibati. Poudarila je, da je to stvar britanske politike in državljanov.