Bruselj s postopki proti Poljski, Češki in Madžarski zaradi nesolidarnosti v begunski krizi

Bruselj s postopki proti Poljski, Češki in Madžarski zaradi nesolidarnosti v begunski krizi

Evropska komisija se je odločila, da bo sprožila pravne postopke proti Poljski, Madžarski in Češki zaradi nespoštovanja zavez v sklopu sheme za premeščanje beguncev iz Italije in Grčije v druge članice EU, je danes v Strasbourgu sporočil evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos.

Sodelovanje v shemi za premeščanje beguncev znotraj unije ni izbira, temveč moralna in pravna zaveza, je poudaril komisar. K temu je dodal, da ob sporočanju te odločitve “ni ravno najsrečnejši človek na svetu”.

A ukrepanje je po njegovih besedah nujno, ker vztrajni pozivi k solidarnosti niso zalegli. “To ni kazen, ampak opozorilo,” je izpostavil ter izrazil upanje, da bosta v teh treh državah prevladala razum in evropski duh.

“Le s premeščanjem beguncev lahko zmanjšamo sekundarna gibanja in potencialna varnostna tveganja,” je opozoril Avramopulos. Kohezijsko trojico pa je še posvaril, da pri Evropi ne gre samo za to, da od nje zahtevaš denar, ampak tudi za skupno odgovornost.

Poljska in Madžarska nista v okviru sheme za premeščanje sprejeli še sploh nobenega begunca. Češka jih je na začetku sprejela dvanajst, a že več kot eno leto ne sodeluje v tem projektu.

Članica mora v skladu z evropskimi pravili v shemi vsake tri mesece napovedati sprejem novih beguncev, nato ima še približno tri mesece in pol časa, da napoved izpelje v praksi, je pojasnil komisar odločitev za ukrepanje proti Češki.

Postopek je grozil tudi Avstriji, ki pa je pred kratkim napovedala sodelovanje v shemi. Nedavno je začela pri projektu sodelovati tudi Slovaška, je Avramopulos izpostavil dva pozitivna primera.

Postopki proti Poljski, Madžarski in Češki sodijo v sklop mesečnega svežnja o kršitvah evropske zakonodaje, ki ga bo komisija predstavila v sredo, je še pojasnil komisar.

Madžarska in Slovaška sicer sistem obveznih kvot za premeščanje beguncev spodbijata na Sodišču EU, a po komisarjevih besedah to ne more ustaviti načrtovanega postopka komisije.

“Zakonodaja EU velja za vse, tudi tiste, ki jo spodbijajo na sodišču,” je poudaril Avramopulos. Komisija je po njegovih besedah tudi prepričana, da bo zakonodaja vzdržala presojo sodišča.

Tudi Poljska ima sicer pomisleke glede zakonitosti ukrepanja komisije. Že pred uradno najavo postopkov so v Varšavi danes poudarili, da je grožnja s sankcijami zaradi nesolidarnosti nezakonita.

Ti ljudje namreč večinoma niso begunci, temveč migranti, ki so prišli v Evropo nezakonito in niti nočejo biti premeščeni na Poljsko, zato bi jih bilo treba k temu prisiliti, je poljsko stališče utemeljil zunanji minister Witold Waszczykowski.

Članice EU so poleti in jeseni 2015 sprejele zakonodajo, s katero so se zavezale k premestitvi določenega števila beguncev. Sprva je bilo predvideno, da znotraj unije premestijo 160.000 oseb, a se je ta številka z raznimi spremembami znižala na okoli 98.000.

Po junijskem poročilu, objavljenem danes, so članice iz Italije in Grčije doslej premestile 20.869 oseb. Slovenija je v okviru načrta za premeščanje beguncev po podatkih komisije doslej iz Grčije in Italije premestila 199 od predvidenih 567 oseb.

V komisiji odločno zavračajo kritike, da sistem premeščanja beguncev ne deluje. Veljavna dveletna shema se izteče septembra, a v Bruslju opozarjajo, da bodo neizpolnjene zaveze kot neplačan račun. Da jih bo torej treba izpolniti tudi po izteku sheme.

Postopek zaradi kršenja evropske zakonodaje, za katerega se je odločila komisija v primeru Poljske, Madžarske in Češke, se začne s prvim uradnim opominom. Sledi drugi opomin. Če še ta ne zaleže, se lahko članica znajde na Sodišču EU.

Sprožitev pravnega postopka je sicer v glavnem politični pritisk na članico, siceršnjih takojšnjih učinkov v praksi pa načeloma ni. Običajno ves proces traja leta, preden pride do točke, ko sodišče kršiteljici naloži finančno kazen.

Scroll to top
Skip to content