Iz danes objavljenih podatkov evropskega statističnega urada Eurostat je razvidno, da so se v EU v tem tisočletju do konca leta 2017 najbolj podražile alkoholne pijače in tobak. V tej skupini je bila podražitev 92-odstotna. Za več kot 90 odstotkov (91,2 odstotka) so bile dražje tudi storitve in izdelki v skupini izobraževanje.
Sledile so skupine stanovanjski stroški, voda, elektrika, plin in druga goriva za domačo rabo (57 odstotkov) ter gostinske in hotelske storitve (56 odstotkov).
Hrana in brezalkoholne pijače so se podražile za 43 odstotkov, izdelki in storitve v skupini transport, kamor poleg vozil npr. sodijo še pogonska goriva, servisne storitve in javni potniški promet, za 41 odstotkov, prav tako kot zdravstvene storitve in izdelki.
Praktično nespremenjene so v tem obdobju ostale cene oblačil in obutve, za 22 odstotkov pa so se ob povečani konkurenci in ponudbi pocenili telekomunikacijski izdelki in storitve.
Najvišje dvige cen so v tem tisočletju pričakovano beležile članice unije iz srednje in vzhodne Evrope, ki so v postopku razvojnega približevanja razvitejšim članicam povezave. Prednjači tako Romunija, ki je ob hitri gospodarski rasti v omenjenem obdobju zabeležila 257-odstotni dvig cen. Sledila je Islandija (ta sicer ni članica EU, je pa v Evropskem gospodarskem območju), ki je v času finančne krize doživela veliko depreciacijo valute. Cene na tem otoku v severnem Atlantiku so se dvignile za 108 odstotkov.
Romuniji in Islandiji sledijo Madžarska (98 odstotkov), Latvija (87 odstotkov), Bolgarija (85 odstotkov), Estonija (80 odstotkov) in Slovaška (64 odstotkov).
Za njimi pa že najdemo Slovenijo, kjer so se cene v obdobju med letoma 2000 in 2017 dvignile za nekaj manj kot 64 odstotkov, pri čemer je država od leta 2007 v območju evra in je rast cen bistveno bolj umirjena. Še posebej nizka je bila inflacija v zadnjih kriznih letih.
Hrana in brezalkoholne pijače so se podražile za 72 odstotkov, alkoholne pijače in tobak za 159 odstotkov, stanovanjski stroški, voda, elektrika, plin in druga goriva za domačo rabo za 118 odstotkov, gostinske in hotelske storitve za 97 odstotkov, izdelki in storitve v skupini izobraževanje pa za 80 odstotkov.
Cene oblačil in obutve so se dvignile za blizu sedem odstotkov, cene v skupini zdravstvo za 44 odstotkov, cene v skupini transport pa za 39 odstotkov.
Najbolj je glede na povprečje EU Slovenija po rasti cen izstopala v skupinah prosti čas in kultura, kjer so se izdelki in storitve, kot so osebni računalniki, zabavna elektronika, časopisi in knjige ter počitniški aranžmaji, podražili za skoraj 43 odstotkov (v EU le za sedem odstotkov), telekomunikacije (za 25 odstotkov) in pohištvo ter oprema za gospodinjstvo (v Sloveniji rast za 47 odstotkov, medtem ko je bila povprečna rast v EU pri 19 odstotkih).
Najmanj so se cene življenjskih potrebščin obdobju med letoma 2000 in 2017 zvišale v Nemčiji in na Švedskem (okoli 29 odstotkov), sledile so Francija, Irska in Danska (okoli 30 odstotkov) ter Finska (32 odstotkov).
