Cerar je v izjavi za medije po srečanju s Tuskom dejal, da bo Slovenija kot konstruktivna članica v okviru pogajanj z Veliko Britanijo prispevala k enotnosti sedemindvajseterice in se zavzemala za uveljavitev interesov slovenskih državljanov, še posebej tistih, ki živijo na Otoku.
Slovenski premier pričakuje, da bodo pogajanja z Veliko Britanijo, ki bodo predvidoma trajala dve leti, naporna in zahtevna, pa tudi poštena. “Ob tem si želimo, da Združeno kraljestvo ostane pomemben partner EU kot tudi Slovenije in upajmo, da se to z izstopom ne bo spremenilo,” je poudaril Cerar.
Ob tem je opozoril, da EU ob pogajanjih o brexitu ne sme pozabiti na druge izzive in projekte, kot so gospodarski razvoj, povečanje zaposlenosti, varnost, blaginja državljanov, migracije in modernizacija unije.
Tusk je poudaril, da je v pogajanjih z Veliko Britanijo najpomembnejši adut enotnost sedemindvajseterice. Po prvih odzivih, ki jih je dobil na predstavljen osnutek smernic za pogajanja, ne dvomi, da bo prvi vrh o brexitu konec aprila demonstracija enotnosti. Ob tem se je zahvalil Sloveniji za njeno konstruktivno in pozitivno stališče glede tega vprašanja.
Cerar in Tusk sta sicer govorila tudi o evropski perspektivi držav Zahodnega Balkana in vprašanju migracij. EU mora ostati odprta za države Zahodnega Balkana, ki pa morajo za vstop v povezavo izpolniti pogoje, je poudaril slovenski premier in dodal, da jim mora EU pri tem pomagati.
Opozoril je, da je situacija v nekaterih delih te regije precej politično napeta, pri čemer je izpostavil Makedonijo. Želi si, da bi države v regiji našle odgovore na svoje izzive skozi dialog, tako da bodo zagotovile politično stabilnost in mir. “Slovenija je ena tistih članic EU, ki se še kako zaveda pomena stabilnosti Zahodnega Balkana in zato ves čas opozarjamo, da se mora tudi EU angažirati in sodelovati s temi državami pri iskanju rešitev,” je poudaril.
Tusk je ponovil, da je prihodnost držav Zahodnega Balkana v EU. “EU ostaja trdno zavezana širitveni politiki za to regijo, kar so potrdili tudi voditelji EU na zadnjem zasedanju Evropskega sveta v marcu,” je zagotovil. Prepričan je, da bo Slovenija še naprej igrala pomembno vlogo pri usklajevanju ukrepov za večjo stabilnost in blaginjo te regije.
Tusk je sicer večji del izjave namenil vprašanju migracij. Po njegovih besedah je bil za rešitev migrantske krize ključen učinkovit nadzor zunanjih meja EU, pogoj za to pa je bilo tesno sodelovanje z državami Zahodnega Balkana in Turčijo. “Danes smo s skupnim naporom skoraj ustavili nezakonite migracije po zahodnobalkanski poti,” je dejal.
Kot je poudaril, mora zahodnobalkanska migrantska pot ostati zaprta za vedno, to pa moramo doseči tudi na osrednji sredozemski poti. Glede na pozitiven razvoj dogodkov Tusk razume nasprotovanje Slovenije začasnemu nadzoru na notranjih mejah schengenskega območja. “Zagotavljam vam, da preučujemo vse možnosti za čimprejšnjo ponovno vzpostavitev normalnega delovanja schengenskega prostora,” je dejal.
Tusk se je zahvalil Cerarju za nedeljski sprehod po središču Ljubljane, med katerim sta se ustavila tudi pred Prešernovim spomenikom, kjer mu je slovenski premier pojasnil pomen slovenske himne. Tusk je nato ob koncu izjave za medije prebral 7. kitico Zdravljice v slovenščini.
Slovenija je prva država, ki jo je Tusk obiskal po sprejetju rimske izjave ob 60. obletnici rimske pogodbe in predstavitvi smernic za pogajanja o brexitu. Predsednika Evropskega sveta je sprejel tudi predsednik republike Borut Pahor.
Tusk iz Slovenije potuje na obisk v Makedonijo, eno od držav v regiji, ki se že dlje časa sooča s politično krizo.
