Ob zadnjem popisu prebivalstva lani je na Velikonočnem otoku živelo 7750 ljudi, kar je skoraj dvakrat več kot pred nekaj desetletji, preden je na otoku zacvetel turizem in posledično tudi infrastruktura.

Župan Pedro Edmunds je ocenil, da na otoku živi 3000 ljudi preveč. Preveliko število prebivalcev po njegovem mnenju “škoduje lokalnim značilnostim, tisoč let stara kultura pa se spreminja in to ne na bolje”. Z novimi prebivalci na otok namreč prihajajo tudi “običaji s celine”, kar po mnenju župana ni pozitivna sprememba.

Veliko število turistov med drugim škoduje okolju. Pred desetletjem je namreč vsak prebivalec otoka letno proizvedel 1,4 metričnih ton odpadkov, medtem ko zdaj vsaka oseba letno zavrže 2,5 tone odpadkov. Kot je povedala svetovalka lokalnih oblasti Ana Maria Gutierrez, je otok z okoljskega vidika “zelo krhek”.

Oblasti so za ohranitev kulture in narave na otoku sprejele novo zakonodajo s strožjimi pogoji za obisk in bivanje. Med drugim se bodo lahko na otok preselili sorodniki pripadnikov ljudstva Papa Nui, javni uslužbenci in uslužbenci organizacij, ki sodelujejo z oblastmi. Turisti in tisti, ki niso pripadniki lokalnega ljudstva Rapa Nui, pa bodo lahko na otoku bivali do 30 dni. Ob prihodu na otok bodo morali predložili tudi dokaz o rezervaciji nastanitve v hotelu ali vabilo lokalnega prebivalca. Skladno z novo zakonodajo bodo oblasti določile tudi največjo kapaciteto otoka.

Župan Edmunds sicer ni povsem zadovoljen z novim ukrepom, saj med drugim skupaj z velikim številom lokalnega ljudstva podpira “popolno” prepoved prihoda novih prebivalcev. Je pa nov ukrep po njegovem mnenju vsaj “dober začetek”.