Zgodba s teranom je izbruhnila aprila 2013 v okviru zasedanja kmetijskih ministrov EU v Luksemburgu. Potem ko je Slovenija s trgovinskih polic umaknila hrvaško vino z oznako teran, je Hrvaška protestirala in pozvala k skupni čezmejni zaščiti terana.

Evropska komisija je tedaj izpostavila, da je teran na trgu EU zaščiten kot slovensko vino, zato nobeno hrvaško vino ne more na ta trg s tem imenom, ter da Hrvaška ni izrazila nasprotovanja, ko je Slovenija teran registrirala kot zaščiteno označbo porekla.

Kmalu po menjavi vodstva v komisiji novembra 2014 so se začeli neuradno omenjati načrti komisije za sprejetje delegiranega akta o teranu, ki naj bi bil brez vednosti Slovenije dogovorjen s hrvaško stranjo med pristopnimi pogajanji.

Tik pred lanskim božičem so nato viri pri komisiji izrazili obžalovanje, da Slovenija in Hrvaška nista uspeli najti skupne rešitve o teranu, ter za januar dejansko napovedali začetek procesa za dodelitev omejene izjemo Hrvaški pri uporabi imena teran.

Komisija je akt sprejela 19. maja, ko je začel teči dvomesečni rok za ugovor, ki je mogoč z absolutno večino v Evropskem parlamentu ali s super kvalificirano večino članic, kar je 72 odstotkov članic, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalstva.

Od začetka je bilo jasno, da je zahtevano večino izjemno težko zagotoviti, saj gre za vprašanje, ki je v interesu dveh članic, države pa se načeloma ne želijo izpostavljati in postavljati po robu komisiji, če ne gre za njihove lastne interese.

Rok za ugovor se izteče danes. Ker ugovora ni, akt danes tudi začne veljati, in sicer z objavo v Uradnem listu EU. S tem začne teči tudi dvomesečni rok, v katerem se je mogoče na akt pritožiti. Slovenija je napovedala, da bo to storila najpozneje do konca avgusta.

Delegirani akta za dodelitev izjeme Hrvaški ima tri člene, dolg je približno štiri strani in pol. Po prvem členu bo lahko Hrvaška ime sorte grozdja teran uporabljala izključno za vino z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra pod pogoji, da bosta naziva Hrvatska Istra in teran na istem vidnem polju ter da bo napis teran manjši.

Po drugem členu akta je mogoče vina Hrvatska Istra, proizvedena pred uveljavitvijo akta, prodajati do izčrpanja zaloge, tudi če ne spoštujejo pogojev za označevanje. Po tretjem členu pa se delegirani akt uporablja od 1. julija 2013.

Evropska komisija trdi, da teran ostaja zaščiten kot izključno slovensko vino in da bodo pogoji za označevanje zagotovili, da ne bo zavajanja potrošnikov. Vztraja tudi, da deluje popolnoma v skladu z evropsko zakonodajo.

Slovenija se s tem ne strinja. Poleg negativnega učinka za slovenske proizvajalce terana izpostavlja nepregledno delovanje komisije, ki je po njenem mnenju tudi prekoračila svoje pristojnosti.

Kot še posebej problematično je kmetijski minister Dejan Židan v torek v Bruslju izpostavil dejstvo, da Evropska komisija z delegiranim aktom legalizira obstoječe nezakonito označevanje proizvodov in za nazaj legalizira kršitve pravnega reda EU.

Slovenija pri teh očitkih ni osamljena. Tudi Italija, Francija, Madžarska in Slovaška so v torek v Bruslju izrazile pomisleke zaradi presedana, ki ga z delegiranim aktom o teranu ustvarja Evropska komisija.