Kaj bo Dars gradil, po Vidicevih besedah določa država, ki mora tudi zagotoviti poroštva in nepovratna evropska sredstva ter skrbeti za finančno stabilnost družbe, ker je to tudi v njenem interesu.

Povečati morajo prihodke

Dolgoročno pa bo moral Dars, ki ima trenutno okoli 2,3 milijarde evrov dolgov, z ustreznim cestninjenjem težkega tranzitnega tovornega prometa doseči, da bo lahko odplačeval nova posojila. “To pomeni, da moramo pobrati več cestnin,” poudarja Vidic, ki je vodenje Darsa začasno prevzel januarja, aprila pa je dobil poln petletni mandat.

Dars bo gradil v skladu s finančnimi zmožnostmi, ključna je dolgoročna finančna stabilnost družbe. Ne sme se zgoditi, tako Vidic, da Dars ne bi bil sposoben financirati obveznosti iz najetih posojil.

Medtem ko pri vinjetah ni manevrskega prostora za podražitev, lahko Dars več iztrži le od tovornega prometa, kjer je prihodkov kljub vse več tovornjakom na cestah manj. Kot pravi Vidic, bo zato treba skupaj z državo – višina cestnine je namreč v celoti v pristojnosti vlade – treba spremeniti cenovno politiko.

“Potekajo pogajanja z avtoprevozniki in dogovorili smo se, da do sklenitve dogovora ne bomo ničesar javno komentirali,” je pojasnil Vidic. Podal je primerjavi s cestninami v Avstriji, kjer naj bi bile te za tovornjake pri motorjih euro5 za polovico višje.

Elektronsko cestninjenje in drugi projekti

Vzpostavitev elektronskega cestninjenja Vidic ocenjuje kot daleč najzahtevnejši projekt, kar jih je imel Dars, saj mora ta vzporedno z njim izvajati tudi številne druge projekte. Vidic med prioritetne projekte v njegovem mandatu poleg e-cestninjenja sicer uvršča še projekte za povečanje prometne varnosti in pretočnosti, obnove dotrajanih odsekov in pospešeno priprava dokumentacije za projekte, ki se bodo začeli graditi po letu 2018.

Med pomembnimi projekti prvi mož Darsa izpostavlja tudi gradnjo druge cevi predora Karavanke, ker tam nastaja ozko grlo. Za Karavanke ima Dars po njegovih besedah ambiciozen načrt, da drugo leto jeseni objavi javni razpis za gradnjo. Naložba bo vredna približno 160 milijonov evrov, napoveduje Vidic.

Glede hitre ceste do hrvaške meje je Vidic pojasnil, da je predvidena zgolj hitra cesta do Lucije, naprej je zaradi Nature 2000 ni mogoče umeščati. Je pa v načrtu hitra cesta od Kopra do Dragonje. V pripravi je državni prostorski načrt, ki zajema širitev zdajšnje obalne hitre ceste v šestpasovnico, obvoznico Šalara in predor Šmarje. Oktobra bo v Kopru javno razgrnjen.

Priključek Luke Koper na avtocesto je v nacionalnem programu že od 2004. Zdaj gredo tovornjaki v Luko čez Koper, v prihodnje naj bi šli čez bertoško ali srminsko vpadnico. Vse pa je vezano na nov vhod v Luko. “Ko bo občina pridobila gradbeno dovoljenje, bo to mogoče hitro zgraditi, gre za naložbo od tri do pet milijonov evrov,” je ocenil Vidic.

Za ključna ozka grla na ljubljanskem obroču Dars intenzivno išče čim hitrejše in prometno ustrezne rešitve. V Malencah bodo zgradili dodatni pas priključne rampe in ko še letos izberejo rešitev, bodo začeli odkupovati zemljišča. Za sprostitev Kozarij bodo gradili šestpasovnico od Kosez do Kozarij, v pripravi na gradnjo je nov priključek Dragomer in tretji pas proti Vrhniki, vse skupaj pa je treba uskladiti z rušenjem cestninske postaje Log, je še pojasnil.