V letu 2017 so bili prihodki države od davkov in socialnih prispevkov za 5,9 odstotka višji kot v 2016, znašali so 15,8 milijarde evrov oz. 36,7 odstotkov BDP, kažejo podatki državnega statističnega urada.

Prihodki od davkov so znašali 9,4 milijarde evrov oz. 5,3 odstotka več kot v 2016, od socialnih prispevkov pa 6,4 milijarde evrov, kar pomeni 6,8-odstotno rast. Od davkov so se najbolj zvišali davki od dohodkov pravnih oseb (za 18,5 odstotka), od kategorij socialnih prispevkov pa socialni prispevki delodajalcev (za 7,5 odstotka).

V strukturi celotne obremenitve z davki in socialnimi prispevki so lani največji delež, 40-odstotnega, predstavljali davki na proizvodnjo in uvoz, to so v glavnem DDV in trošarine, je na novinarski konferenci pojasnila v.d. direktorice statističnega urada Genovefa Ružić.

Sledili so socialni prispevki gospodinjstev s 24,9-odstotnim deležem. Socialni prispevki delodajalcev znašajo 15,7 odstotka, davki na dohodek gospodinjstev, pri kateri večino predstavlja dohodnina, pa zavzemajo 14,4-odstotni delež.

Davki od dohodkov pravnih oseb zavzemajo 4,9-odstotni delež, 0,1 odstotka pa predstavljajo davki na kapital, ki zajemajo davke od dediščin in daril ter odškodnino za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda, je povedala Ružićeva.

Medtem ko so podatki za Slovenijo na voljo za leto 2017, pa so mednarodne primerjave narejene še za leto 2016. Kažejo, da so davčne obremenitve so v Sloveniji nižje kot v EU, socialni prispevki pa višji, je pojasnila Ružićeva. Davčni prihodki so tako nižji za 4,5 odstotne točke, predvsem so pod evropskim povprečjem davek na dohodek in premoženje s 5,5 odstotne točke velikim razkorakom. Višji pa je delež davka na proizvodnjo in uvoz.

Višji pa so v povprečju socialni prispevki, predvsem zaradi višjih prispevkov gospodinjstev (za 3,4 odstotne točke), medtem ko so prispevki delodajalcev malo nižji, za 1,4 odstotne točke.

Posamične kategorije je sicer zelo težko, morda celo neprimerno primerjati med državami, ker so davčni sistemi zelo različni, je še opozorila Ružićeva. Tako imata Danska in Švedska na primer najvišjo obremenitev z davki, a hkrati najnižji obremenitvi s prispevki.

Pri celotni obremenitvi najvišji mesti v EU zasedata Francija in Danska, ki se približujeta 48 odstotkom BDP, na dnu pa je Irska z manj kot 24-odstotnim deležem. Vse slovenske sosede so po obremenitvi nad nami, pod nami pa so države, kot so Češka, Poljska in Slovaška.