Vodja civilne iniciative Vili Kovačič je vložitev podpisov označil za prelomnico za demokracijo. Kot je dodal, si bodo prizadevali za to, da bo referendum razpisan na isti dan kot volitve za predsednika republike.

Če to ločijo, je po njegovem mnenju katastrofa. Tisti, ki se istemu datumu upirajo, so po Kovačičevih ocenah antidemokrati, saj v demokraciji velja načelo, naj čim več ljudi odloča o čim več stvareh.

Državni zbor mora sicer referendum razpisati v sedmih dneh, potem ko bo ministrstvo za notranje zadeve preverilo ustreznost podpisov pod zahtevo. Rok za izvedbo referenduma je običajno med 30 in 45 dnevi po vložitvi zahteve, možno pa ga je razpisati tudi v roku do enega leta, če je predlog na ustrezen način utemeljen.

Predsednik DZ Milan Brglez je že napovedal, da bo referendum predvidoma v septembru, nikakor pa ne hkrati s predsedniškimi volitvami.

V Brglezovem kabinetu so danes za STA pojasnili, da je predsednik DZ pri razpisu referenduma vezan na roke, ki jih določa zakon. Če upoštevamo zakonske roke, je možnost, da bi se volivci odločali o obeh temah na isti dan, izjemno majhna oz. je skoraj ni, so zapisali.

Prav tako predsednik DZ po navedbah iz njegovega kabineta poudarja, da sta obe temi, tako drugi tir kot izbira predsednika, za prihodnost Slovenije izjemno pomembni in vsebinsko različni, zato je po njegovem mnenju nujno, da se kampanji ločita in da se volivci lažje posvetijo vsaki temi posebej. Prvi možni rok za izvedbo referenduma je po pojasnilih iz kabineta 24. september.

Pri tem, da je pobudnikom uspelo zbrati več kot 40.000 referendumskih podpisov, je imela odločilno vlogo največja opozicijska stranka SDS, ki je v procesu aktivno sodelovala. Kot je ob vložitvi podpisov poudaril poslanec Ljubo Žnidar, je tudi njihov predlog, da datum referenduma sovpada z datumom predsedniških volitev, a jim je v SDS jasno, da se bo DZ temu izognil in stroške referenduma naložil državljanom.

Mnenje SDS pa po besedah poslanca Zvonka Laha delijo v NSi, kjer so po poslančevi oceni tudi dobro prispevali k zbranim podpisom. Lah sicer ocenjuje, da bo referendum o zakonu o drugem tiru ogledalo dela te vlade. “Nič novega ni naredila, z 20 let starim projektom gre naprej. Tega ne delajo nikjer,” je bil kritičen.

V koalicijski SMC pa so po besedah njihove uradne govornice Lilijane Kozlovič “izjemno razočarani” nad tem, da je bilo zbranih dovolj podpisov za referendum o zakonu o drugem tiru. Referendumsko pobudo opredeljujejo kot “čisto politično vprašanje”.

“Če smo do danes še računali, da do referenduma o drugem tiru ne bo prišlo, smo žal priča realnosti in je referendum pred nami,” je po današnji vložitvi podpisov za razpis referenduma v DZ dejala Kozlovičeva. Ob tem je poudarila, da SMC, ki se zavzema za pravno državo, spoštuje pravico državljanov, da se odločajo po svoji vesti.

V koalicijski DeSUS na drugi strani vztrajajo pri dodatnih pojasnilih ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča v zvezi s projektom. To, kot so zapisali, pričakuje tudi javnost in od tega bo odvisen rezultat referenduma.

V opozicijski Levici pa so pripravili novelo zakona o drugem tiru, ki so ga poslali poslanskim skupinam in tudi Kovačiču, a odgovora niso prejeli. So pa tudi v Levici po Vatovčevih besedah “absolutno za to, da se referendum razpiše na dan predsedniških volitev, če ne drugega, bi bilo to že z finančnega vidika najbolj racionalno”.

Še pred vložitvijo podpisov v DZ je Kovačič danes na novinarski konferenci povedal, da je na okrožno državno tožilstvo podal predlog za kazenski pregon premierja Mira Cerarja in vlade. Prepričan je, da sta tako vlada kot Cerar zavestno in z namenom oškodovanja zavajala davkoplačevalce v zvezi s projektom drugi tir.

Cerar in vlada sta po njegovem mnenju zavajala tudi poslance. V času sprejemanja zakona se je namreč v parlamentu in v javnosti predstavljala vrednost projekta 1,4 milijarde evrov, v času teka roka za zbiranje referendumskih podpisov pa vrednost 900 milijonov evrov z možnostjo gradnje dvotirne proge, je pojasnil.

Po besedah Kozlovičeve predlog za kazenski pregon kaže, da so politični apetiti v Sloveniji še vedno preveliki. “Kot stranka, ki se zavzema za pravno državo, se tega ne bojimo, tudi predsednik vlade ne,” je zatrdila.

Vlada sicer s projektom drugi tir nadaljuje po prvotnem načrtu, saj so na obstoječi progi številne težave, pa je poudaril državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Jure Leben.

“Scenarij A pomeni, da gradimo na rezultatih, ki smo jih prejeli prejšnji teden. V petek je namreč Evropska komisija dodelila 44,3 milijona evrov nepovratnih evropskih sredstev za pripravljalna dela za projekt drugi tir,” je spomnil državni sekretar.

“Nadaljujemo tako, da bo 14. julija na razpis prijavo oddalo podjetje 2TDK, seveda bo ministrstvo tehnično in strokovno pomagalo pri pripravi same prijave. Druga pomembna stvar pa je, da bomo avgusta objavili razpis za pripravljalna dela na projektu,” je še pojasnil.

14. julija se sicer izteče rok za prijavo na t. i. blending razpis Evropske komisije v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope, na katerem na ministrstvu računajo na med 80 in 100 milijoni evrov.

Razpis za pripravljalna dela bo medtem po Lebnovih besedah odprt okoli tri mesece, računajo pa, da bo vmes tudi referendum, nato bodo lahko nadaljevali z delom.

Leben je zavrnil možnost, da bi šli na ministrstvu v razmislek o novih trasah, za kar si prizadevajo pobudniki referenduma. Kot je dejal, je šlo pri izbiranju trase za dolgoleten proces, trasa, ki je predvidena sedaj, pa je bila potrjena leta 2005.

Doslej je bilo po besedah državnega sekretarja pregledanih 17 variant same trase, v teku uradnega postopka pa šest. Po različnih kriterijih so s strokovno institucijo Jaspers prišli do zaključka, da je ta trasa, ki je predvidena, najbolj primerna.