Leta 2014 se je prvič po letu 2010 zmanjšal delež čezmerno hranjenih in debelih med slovenskimi 11- in 15-letniki. V letu 2014 se je v skupino čezmerno hranjenih in debelih uvrstilo 17,1 odstotka slovenskih mladostnikov, v primerjavi z 18 odstotki leta 2010, je pokazala raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju, ki jo med 11-, 13- in 15- letniki WHO izvaja vsaka štiri leta od leta 2002.
Delež je sicer višji med fanti kot dekleti. Med slovenskimi dekleti je bilo namreč leta 2014 s telesno težo, večjo od priporočene, petina, med fanti pa četrtina, so zapisali na NIJZ, ki prav tako sodeluje v raziskavi.
V Sloveniji medtem že skoraj vsak drugi mladostnik redno zajtrkuje. Vsak dan med šolskimi dnevi redno zajtrkuje 45,1 odstotka mladostnikov, kar je več kot leta 2002, ko jih je zajtrkovalo 39,4 odstotka.
Pitje sladkanih pijač med slovenskimi mladostniki upada, a jih vsaj enkrat dnevno uživa približno četrtina. Prvič so v raziskavi pridobili tudi podatke o uživanju energijskih pijač. Različno pogosto jih pije 36,3 odstotka, pri čemer je delež fantov pomembno višji kot delež deklet. Pitje energijskih pijač narašča s starostjo.
Le pri mlajših mladostnikih, predvsem fantih, pa se medtem povečuje redno uživanje sadja in zelenjave. 39,4 odstotka mladostnikov vsak dan uživa sadje, le 26,9 odstotka pa jih vsak dan uživa zelenjavo, pri čemer je tako uživanje sadja kot zelenjave pogostejše med dekleti. Uživanje sadja in zelenjave s starostjo mladostnikov upada, še kaže raziskava.
Prekomerno težek ali debel naj bi bil medtem vsak tretji najstnik v Evropi. Največ debelih je med najstniki v državah na jugu Evrope in v sredozemskih državah. V 16 državah je med letoma 2002 in 2014 raven debelosti med mladostniki v splošnem narasla. Najbolj nagnjeni k debelosti so mlajši najstniki, fantje in tisti, ki živijo v družinah z nižjim socialnoekonomskim statusom.
Otroška debelost velja za enega najbolj resnih zdravstvenih izzivov 21. stoletja. Debeli otroci so izpostavljeni večjemu tveganju za sladkorno bolezen tipa 2, astmo, težave s spanjem, mišično-kostne težave ter bolezni srca in ožilja. Prav tako so podvrženi večjim psihičnim težavam in socialni izolaciji.
