Kot je v pogovoru za STA dejal Rupel, je Nato trenutno edina resna evropska obramba pred podiranjem schengenske meje, pred terorizmom, kibernetičnimi napadi in drugimi grožnjami. Brez Nata bi bila Evropa nezaščitena, brez zavezništva Slovenija ne bi mogla preživeti kot samostojna in dostojna država, je opozoril.
“Nekateri v Evropi pozabljajo, da so nas Američani reševali v treh vojnah: prvi, drugi in hladni,” je poudaril Rupel, ki je vodil slovensko diplomacijo v času vstopa v Nato.
Ob tem priznava, da so bile ZDA občasno tudi izolacionistične, kar se zdaj ponavlja “v blagi obliki”. “Mislim, da je Evropa bolj kriva za napetosti kot Amerika”, ki ima interese tudi na Pacifiku in v Aziji, meni Rupel, a v isti sapi doda, da “nas več stvari druži, kot nas ločuje”.
Opozoril je, da nas brexit in opomini ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede obrambnih izdatkov “vse skupaj spravljajo v nevarnost”. Skrbi ga za prihodnost Slovenije, pa tudi Evrope, ki da niha med liberalno in socialistično vizijo.
Rupel, ki je bil eden najglasnejših zagovornikov vstopa v Nato, je kritičen do slovenske levice, ki jo “Nato spravlja v zadrego”, saj si po njegovem mnenju želijo vrnitve v socializem in k neuvrščenosti. “Ko ne bi bili člani Nata, te zadrege ne bi bilo. V resnici imajo naši levičarji takšno moč, da ovirajo razvoj slovenske vojske, s čimer morda nameravajo doseči, da bi nas Nato izključil,” je menil.
Spomnil je, da je bilo nekaj nasprotovanja Natu že pred članstvom, ki ga je na referendumu podprlo 66 odstotkov državljanov, težave pa so nas spremljale tudi po letu 2004. Po njegovih besedah je bila Slovenija poleg Srbije edina nekdanja socialistična država, ki se je hotela izogniti članstvu. Na vabilo v zavezništvo je morala počakati do terorističnih napadov v ZDA 11. septembra 2001, ko so Američani na široko odprli vrata zainteresiranim državam.
Po vstopu so se razkrili nekateri nasprotniki, ki so prej sicer uradno podpirali včlanitev, je opozoril Rupel. Ti so po njegovih besedah predvsem po letu 2008 naredili vse, da bi paralizirali razvoj Slovenske vojske.
Glede tesnejšega obrambnega sodelovanja znotraj EU je Rupel menil, da je to najbrž nujno, vendar ne kot nadomestilo Nata. Pri tem je poudaril, da mora Evropa braniti svoje zunanje meje, predvsem na vzhodu in jugu. Prav tako bo morala urediti vprašanje migracij. “Zanje in za varovanje evropskih meja bodo potrebne velike investicije, kar bo prizadelo evropsko udobno življenje. Pri tem mislim, da bomo morali biti bolj popustljivi na vzhodu kot na jugu,” je dejal Rupel.
Kar zadeva odnose med Natom in Rusijo, Rupel spomni, da so bili ti po srečanju predsednikov ZDA in Rusije Georgea Busha in Vladimirja Putina na Brdu pri Kranju leta 2001 izvrstni, leta 2002 je bil vzpostavljen Svet Nato-Rusija. Vendar je Putin nato naredil nekaj strateških napak, ki spominjajo na sovjetsko tradicijo, pri čemer je Rupel izpostavil Sirijo, Ukrajino in Gruzijo. A kot dodaja, obstaja želja po sodelovanju med Rusijo in Natom.
