Ministrstvo za okolje in prostor je na zahtevo Darsa novembra izdalo gradbeno dovoljenje za gradnjo vzhodne cevi avtocestnega predora Karavanke in dograditev odseka avtoceste med predorom Karavanke in priključkom Hrušica v štiripasovnico. Pred kratkim je gradbeno dovoljenje postalo pravnomočno.
Dars je zato skladno z načrtovano časovnico v tem tednu posredoval v objavo slovenskemu in evropskemu portalu javnih naročil razpisno dokumentacijo za graditelja druge cevi karavanškega predora. Ker je nekaj več kot polovica načrtovane predorske cevi na avstrijski strani, je razpis hkrati objavil tudi tamkajšnji avtocestni upravljavec Asfinag, so danes sporočili iz Darsa.
Načrtovana prostorska ureditev na slovenski strani meje obsega gradnjo nove predorske cevi v dolžini 3546 metrov, od tega je 3446 metrov pod zemljo, in manjkajočega dela avtoceste med vhodom v predor in obstoječo cestninsko postajo v dolžini približno 620 metrov.
Kot je razvidno iz objavljenega razpisa, je rok za prejem ponudb 13. februar 2018. Ob uspešno izvedenem razpisu bi lahko bila pogodba z izvajalcem del nato podpisana v prvi polovici prihodnjega leta. Predviden rok izgradnje pa je po projektantski oceni v petih letih od uvedbe izvajalca v delo.
Po izgradnji in predaji druge cevi prometu se bo ves promet preusmeril skozi novo cev, kjer bo prav tako začasno potekal dvosmerno. Po izgradnji nove cevi bo namreč stekla obnove obstoječe cevi, kar naj bi trajalo še dve leti. Ko bosta operativni obe cevi, bo vsaka predorska cev namenjena dvema prometnima pasovoma v posamezno smer.
Cestni predor Karavanke je sicer junija lani praznoval 25 let. Osemkilometrski predor, ki povezuje Slovenijo in Avstrijo, je edini enocevni predor na slovenskem avtocestnem omrežju, še vedno pa je tudi najdaljši slovenski cestni predor.
Predor Karavanke, ki je bil ob izgradnji deveti najdaljši avtocestni predor v Alpah in 16. na svetu, je bil že v osnovi načrtovan kot dvocevni predor, a je bilo kasneje ugotovljeno, da so prometne zahteve nižje od pričakovanih. Zato je bila sprejeta odločitev, da se najprej zgradi ena cev.
Izreden porast sezonskega prometa skupaj z nekoliko neposrečeno rešitvijo prezračevanja in nerešenim konceptom evakuacije so že po dobrem desetletju od odprtja predora privedli do odločitve o nujnosti nadgradnje predora, skozi katerega se je v več kot 25 letih peljalo že precej več kot 50 milijonov vozil.
Ena cev, skozi katero je promet urejen dvosmerno, ni dovolj zmogljiva za sedanje prometne obremenitve, pri čemer prihaja do zastojev zlasti ob koncih tedna v glavni turistični sezoni ter ob večji praznikih, in sicer tako na slovenski kot avstrijski strani. Zato je tako s prometnega še zlasti pa z varnostnega vidika nujno potrebna dodatna cev.
Investicijska vrednost projekta dograditve predora Karavanke vključno z manjkajočo polovico avtoceste in vsemi potrebnimi ureditvami na slovenski strani je ocenjena na 151,6 milijona evrov brez davka na dodano vrednost.
