V EU je davčna izguba oz. vrzel, ki nastane zaradi neplačevanja davkov v nacionalne ekonomije članic, po navedbah avtorja študije ocenjena na 825 milijard evrov na leto, a je ta ocena zelo verjetno podcenjena. Ocene temeljijo na podatkih EU, Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in drugih akademskih študij iz leta 2015.
Pozornost je bila doslej pretežno usmerjena na multinacionalke, ki se izogibajo plačilu davka, tako da preusmerjajo dobičke v države z nizkimi stopnjami davka od dohodkov pravnih oseb. Manj pozornosti je bilo namenjene davčni izgubi zaradi neplačevanja davkov v nacionalne ekonomije članic EU. Na te nezakonite davčne utaje je osredotočena Murphyjeva študija.
Izogibanje davkom od dohodkov pravnih oseb v EU je sicer po avtorjevih navedbah težje oceniti, razpoložljivi podatki pa kažejo na različne vsote, od 50 milijard do 190 milijard evrov na leto.
V odstotkih je davčna vrzel glede na pričakovane prihodke od davkov najnižja v Luksemburgu, nekoliko pod osmimi odstotki, najvišja pa v Romuniji, skoraj 30-odstotna. V relativnem smislu je tako največ utaje davkov v Romuniji (16,2 milijarde evrov), v absolutnem pa v Italiji (191 milijard evrov), Nemčiji (125 milijard evrov) in v Franciji (118 milijard evrov).
V polovici članic EU je davčna vrzel večja od porabe za zdravstveno varstvo. V Sloveniji je večja za skoraj 10 odstotkov. Najbolj, za dvakrat, je večja na Cipru, več kot še enkrat večja je tudi v Grčiji, Romuniji in Latviji, skoraj še enkrat večja pa v Bolgariji.
Avtor študije ugotavlja, da premalo, le petnajst članic unije, pripravlja ocene davčne vrzeli, le sedem – med njimi je tudi Slovenija – jih pripravlja za davek na dodano vrednost (DDV). Opozarja tudi na “plašč tajnosti” nad veliko količino podatkov, ki bi bili potrebni za zanesljivo oceno davčne vrzeli, zato so ocene verjetno precej nižje od dejanskih številk.
Opozarja tudi, da se davčna vrzel ne nanaša le na neplačane davke, temveč bi morala vključevati tudi davke, ki niso plačani kot posledica odločitve vlade za odobritev izvzetij ali drugih ugodnosti. Številne davčne olajšave povečujejo neenakost v članicah EU, nekatere so odobrene tudi brez očitne ekonomske utemeljitve, izpostavlja Murphy.
Boj proti davčnim utajam bo ena od glavnih prioritet v kampanji evropskih socialdemokratov pred evropskimi volitvami, ki so na dan predstavitve ugotovitev Murphyjeve študije opredelili pet priporočil za boj proti davčnim utajam. Eno od njih je, da je treba natančno analizirati vrzel med davki, ki bi jih oblasti morale pobrati, in davki, ki so jih dejansko pobrale.
Poleg tega v S&D priporočajo še določitev dejanske davčne stopnje za podjetja pri 18 odstotkih, namesto pri sedanjih 15 odstotkih, opredelitev pravil za končanje škodljivih davčnih praks, ukrepanje za odpravo možnosti veta pri odločanju o davčnih temah in izboljšanje meril za evropski črni seznam davčnih oaz.
Vodja S&D Udo Bullmann je ob predstavitvi študije in priporočil za ukrepanje poudaril, da so davčne utaje resno kaznivo dejanje, ki Evropejcem vsako leto vzamejo ogromno denarja. 825 milijard evrov je približno petkrat toliko kot letošnji proračun EU oz. 1650 evrov na vsakega državljana EU, je ponazoril.
