Državni svet je odložilni veto izglasoval na predlog interesne skupine lokalnih interesov. V imenu predlagateljev veta je svetnike nagovoril podpredsednik državnega sveta Branko Šumenjak in izpostavil, da si svetniki želijo, da bi novo železniško povezavo med Koprom in Divačo naredili čim prej, transparentno in pa ceneje, kot je predvideno.
Kot je dodal, je o vetu še pred izredno sejo DS razpravljala tudi komisija za lokalno samoupravo državnega sveta, kjer so veto podprli z 11 glasovi za in enim proti. Predsednik omenjene komisije Jernej Verbič je pojasnil, da je komisija predlog o odložilnem vetu podprla, ker sledi ugotovitvam komisije iz druge obravnave zakona.
V komisiji so sicer med drugim kritični do poteka sprejema zakona. Javna razprava je namreč potekala le nekaj dni pred njegovim sprejemom na vladi. Ena ključnih dilem je po mnenju komisije tudi nejasnost virov financiranja gradnje drugega tira, pri čemer je zagotovljenih le 200 milijonov evrov proračunskih sredstev, ostali predvideni viri financiranja pa so zdaj še negotovo dejstvo.
Svetnike je na današnji izredni seji nagovoril infrastrukturni minister Peter Gašperšič in uvodoma poudaril, da si projekta verjetno želijo vsi, začetek njegovega izvajanja pa bo omogočil prav zakon, ki ga je v četrtek potrdil DZ. Pojasnil je, da bo imelo z drugim tirom koristi tako slovensko gospodarstvo kot tudi gospodarstva zalednih držav, ki so povezana s pristaniščem Koper in predstavljajo 70 odstotkov pretovora v koprski luki.
Gašperšič je ponovil, da je finančna konstrukcija sestavljena iz treh virov financiranja, in sicer kapitalskih vložkov, evropskih sredstev ter posojila Evropske investicijske banke z garancijo Evropskega sklada za strateške investicije. “Brez ironije lahko tudi povem, da na začetku mandata sam nisem napovedoval gradnje drugega tira, a verjamem v projekt in v to kar delamo in prepričan sem, da nam bo uspelo,” je dejal minister in svetnike pozval k podpori zakonu.
V imenu podjetja 2TDK se je seje udeležil Metod Dragonja in izpostavil, da predlagatelji veta med razlogi zanj navajajo, da bi morala Slovenija sama z dodatnim zadolževanjem financirati ta strateški projekt. Strokovna skupina, ki je pripravljala projekt, je imela po njegovih besedah zelo jasno navodilo vlade, da je treba finančni okvir razbremeniti, da ne sme povečevati deficita države in ne sme imeti velikega vpliva na javni dolg.
Kot je poudaril Dragonja, je zakon zastavljen tako, da projekt na koncu plačujejo uporabniki logističnih storitev, ne pa samo davkoplačevalci. V tem delu je zakon sledil najboljšim praksam, ki so prisotne pri gradnji velikih infrastrukturnih projektov v Evropi, je dejal.
Svetniki so v razpravi izpostavljali predvsem, da bi lahko Slovenija drugi tir gradila sama. Drago Ščernjavič je menil, da državljanom sploh ni bi dala možnost sodelovanja. Koprski župan Boris Popovič je medtem izpostavil, da smo suverena država, ki je sposobna zgraditi povezavo. Ne poznam države, ki bi za 27 kilometrov nekega infrastrukturnega projekta za pomoč prosila sosednjo državo, je dejal.
Prav tako je Popovič menil, da bi morali graditi dvotirno povezavo, ne enotirne. Kot je dejal, dvotirne povezave gradijo povsod po svetu in mi smo tu po njegovi oceni že v osnovi zgrešili. Že sam zakon se sicer Popoviču zdi nepotreben.
Janvit Golob se je v razpravi zavzel za primerjavo vladnega projekta z drugimi alternativni predlogi, ki so jih predlagali v različnih civilnih iniciativah. Mi želimo, da se projekti primerjajo po ceni, kakovosti, času izgradnje in stopnji vključevanja slovenskega gospodarska v projektu, je dejal.
Državni zbor bo moral zdaj o zakonu ponovno odločati in ga potrditi z absolutno večino. Odločitev poslancev bo nato dokončna.
