“Odločil sem se podpisati zakon in ga tudi poslati na ustavno sodišče,” je novinarjem v Varšavi dejal poljski predsednik. Dodal je, da njegova odločitev “varuje interese Poljske, naše dostojanstvo in zgodovinsko resnico”, ter hkrati “naslavlja občutljivost tistih, za katere je vprašanje zgodovinskega spomina na holokavst izjemno pomembno, še posebej tistih, ki so preživeli, in tistih, ki svetu lahko povedo o tej preteklostih in svojih izkušnjah”, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Poljski ustavni sodniki bodo podali končno oceno, ali je zakon, ki je močno razburil predvsem Izrael, med drugim pa so ga kritizirali v ZDA in Nemčiji, skladen z v ustavi zagotovljeno svobodo govora. A sodišče bo o zakonu odločalo šele po njegovi uveljavitvi.

Sporni zakon o holokavstu med drugim prepoveduje označevanje nacističnih koncentracijskih taborišč med drugo svetovno vojno, ki so delovala na tleh današnje Poljske, za poljska taborišča, in tudi navedbe, da naj bi Poljaki med vojno sodelovali z nacisti pri iztrebljanju Judov. Kršitelje bodo lahko doletele visoke denarne kazni ali celo tri leta zapora.

Zakon je nemudoma sprožil proteste iz Izraela, saj da odpira vrata za zanikanje prave zgodovine. Med drugim naj bi omogočal kazenski pregon preživelih holokavsta, ki bi na primer pričali o sodelovanju posameznih Poljakov pri ubijanju ali pri predajanju Judov Nemcem. V Varšavi sicer zatrjujejo, da temu ni tako.

Duda je danes poudaril, da Poljska kot država med drugo svetovno vojno ni obstajala in zato kot taka tudi ni mogla biti soudeležena pri holokavstu. Kot je še vztrajal, se imajo Poljaki pravico zaščititi pred lažnimi podtikanji. Temu služi ta zakon in zato ga bo podpisal, je pojasnil po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.