Sina Marka Miškovića, k ga je obtožnica bremenila utaje davkov v višini 320,3 milijona dinarjev (2,7 milijona evrov), pa je sodišče obsodilo na leto dni hišnega zapora in prav tako osem milijonov dinarjev denarne kazni. Njegovo podjetje Mera Invest mora zdaj 320 milijonov dinarjev vplačati v srbski proračun, je poročala srbska tiskovna agencija Tanjug.

Mišković je dobil strožjo kazen, ker je sodišče ugotovilo, da si je on “zamislil kaznivo dejanje”, spodbujal sina in mu pomagal izogniti se plačilu davka od kapitalskih dobičkov.

Po navedbah tožilstva je Miroslav Mišković svojemu sinu svetoval, naj njegovo podjetje Mera Investment s sedežem na Nizozemskih Antilih pred tem kupljene delnice cestne družbe Niš prenese na podjetje Mera Invest s sedežem v Srbiji, nato pa jih proda družbi Nibens Corporation, tako da se pri transakciji izogne plačilu davkov.

Za krivega je bil spoznan tudi lastnik družbe Nibens Milo Đurašković, in sicer je dobil štiriletno zaporno kazen, plačati pa mora 3,5 milijona dinarjev (29.650 evrov) kazni zaradi utaje davkov ter oškodovanje družbe Fabrika maziva iz Kruševca. Poleg tega mora v srbski proračun vplačati znesek v višini okoli 142 milijonov dinarjev (1,2 milijona evrov).

Đuraškoviću in obema Miškovićema je sodišče danes odpravilo ukrep prepovedi zapuščanja prebivališča ter jim vrnilo potne liste.

Tokrat je šlo za ponovljeno sojenje, tožilec pa je v zaključni besedi za Miroslava Miškovića zahteval petletno zaporno kazen, na kolikor je bil obsojen na prvem sojenju, za njegovega sina Marka pa štiriletno zaporno kazen, to je šest mesecev več od prvotne kazni.

Miroslav Mišković je tudi na ponovljenem sojenju zatrjeval, da so zanj “davki sveti”, družba Delta pa da je v letu, ki se omenja v obtožnici, plačala državi 100 odstotkov več davkov, kot pa naj bi ga bilo utajenega.

Miškovića starejšega so aretirali konec leta 2012 in je v priporu prebil sedem mesecev, kot jamstvo, da bo prisostvoval sojenjem, pa mu je bilo naloženo plačilo najvišje varščine, kadarkoli izrečene v Srbiji, to je 12 milijonov dinarjev (101.656 evrov).

Zaradi sodnega postopka se marca 2015 v Ljubljani ni mogel udeležiti podpisa pogodbe z lastnikom zemljišča na Bavarskem dvoru Izetom Rastoderjem o gradnji hotela Intercontinental, prav tako mu sodišče dve leti in pol pozneje ni vrnilo potnega lista, da bi se udeležil slovesnega odprtja hotela.