Okoljsko poročilo, ki ga je po naročilu Dravskih elektrarn Maribor (DEM) izdelal Vodnogospodarski biro Maribor in ga konec lanskega leta poslal ministrstvu, uradno še ni niti dostopno. Po neuradnih podatkih pa ima prva celostna strokovna ocena vplivov hidroelektrarne na okolje oznako D, kar pomeni, da bi gradnja pomenila bistven vpliv na varstvo narave in voda.
Okoljevarstveniki ob tem pravijo, da poročilo drugačno kot negativno ne more biti. Koordinatorica akcije Rešimo Muro pri Svetovnem skladu za naravo (WWF) Andreja Slameršek pravi: “Da bo okoljsko poročilo negativno in da bo načrtovana gradnja HE na Muri nesprejemljiva, smo vedeli že od začetka izdelave okoljskega poročila, saj so negativni vplivi HE na rečne ekosisteme in s tem na podtalnico že znani tako iz Slovenije kot iz tujine.”
Nevladne organizacije, ki so stranski udeleženci v postopku, po njenih besedah ta trenutek pregledujejo okoljsko poročilo, na katero bodo tudi podale pripombe. “O kakovosti okoljskega poročila je še težko govoriti, saj še ga nismo natančno pregledali, opazili pa smo že nekaj pomanjkljivosti,” je dodala.
Na DEM so za STA pojasnili, da informacije držijo za etapo, v kateri je trenutno projekt, vendar pa mora okoljsko ministrstvo najprej pregledati, ali je dokumentacija izdelana pravilno oziroma sprejeti odločitev o ustreznosti izdelanega okoljskega poročila z dodatkom za varovana območja.
Dodajajo pa, da so bile v okoljski presoji in študiji variant obravnavane projektne rešitve z najmanjšimi pričakovanimi vplivi na naravo. “Vse projektne rešitve so vključevale tudi omilitvene ukrepe, ki smo jih bili vajeni v preteklosti. Kljub omilitvenim ukrepom ni bilo mogoče zagotoviti sprejemljivosti vplivov HE v Naturo 2000, zato so bili opredeljeni tudi predlogi izravnalnih ukrepov, to pomeni izvedbo nadomestnih habitatov, s katerimi bi lahko omilili vse čezmerne vplive HE v okolje in naravo. Z izvedbo omilitvenih in izravnalnih ukrepov bi tako lahko zagotovili sprejemljivost vplivov posega zaradi izgradnje HE na okolje ter naravo,” poudarjajo na DEM.
Ob tem pa je možen tudi postopek prevlade javnega interesa, kjer se vplivi obravnavajo na podlagi povezave med sprejetimi zavezami Slovenije glede obnovljivih virov energije in sprejetimi zavezami o varovanja narave v EU. “Ob oddaji okoljskega poročila smo tudi pokazali, da je projekt HE Hrastje-Mota lahko ob izvedbi nadomestnih habitatov z izravnalnimi ukrepi sprejemljiv za okolje, naravo in zakonodajo v EU,” še pojasnjujejo na DEM.
O svojih prihodnjih potezah še ne želijo govoriti, pravijo pa, da se že od podeljene koncesije zavedajo, da je energetska izraba reke Mure v obsegu, kot je bila zastavljena, nesprejemljiva. Zato namesto najprej načrtovanih osmih elektrarn, kot jim dovoljuje koncesija, na Muri predlagajo le dve novi z močjo do 55 megavatov, “ki bosta lahko izvedeni ob upoštevanju trajnostne povezanosti energetike z okoljem reke Mure, hkrati pa bi s tem zaščitili tako javni interes ohranitve varovanih območij.”
Glede na predpise o varstvu območij Nature 2000 bi bilo mogoče torej takšen poseg umestiti v prostor, če bi nad javno koristjo dobrega stanja voda in ohranjanja narave prevladal drugi javni interes, na primer pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov. Pri oceni D namreč vpliva gradnje ni mogoče zmanjšati z omilitvenimi ukrepi.
Na ministrstvu za okolje pa pojasnjujejo, da so poročilo takoj posredovali ministrstvom in organizacijam, pristojnim za posamezne zadeve varstva okolja, varstvo ali rabo naravnih dobrin, krajine, varstvo zdravja ljudi ali varstvo kulturne dediščine, in jih pozvalo, da v 21 dneh ministrstvu pošljejo pisno mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na okolje s stališča njihove pristojnosti, ali pisno sporočijo, da okoljsko poročilo ne omogoča presoje vplivov izvedbe plana na okolje in ga je zato treba dopolniti z dodatnimi ali podrobnejšimi informacijami.
Ministrstvo zdaj preverja strukturo in vsebino okoljskega poročila, mnenja drugih ministrstev in organizacij pričakuje v januarju, zato bo lahko skupno mnenje oblikovalo v začetku februarja.
