Oktobra porasta brezposelnosti v Sloveniji kljub vnovič razglašeni epidemiji in zaprtju nekaterih dejavnosti še ni bilo. To velja tudi za Gorenjsko, kjer so se zlasti turistična in gostinska podjetja ob spomladanskem začetku epidemije hitro odzvala z odpuščanjem zaposlenih, ki so jih nato ob podpornih ukrepih države znova zaposlovala.
V drugem valu se ta vzorec ni ponovil. Kot je za STA povedal vodja območne službe zavoda za zaposlovanje Drago Perc, so v tem jesenskem času zaenkrat dobili le eno večjo napoved odpuščanja v turistično-gostinski dejavnosti, in sicer je eno podjetje napovedalo odpuščanje približno 30 zaposlenih. Veliko podjetij pa se poslužuje ukrepov subvencioniranja čakanja na delo.
Vendar je ta ukrep za gostinstvo in turizem nezadosten, je opozorila Marcela Klofutar, ki vodi Vilo Podvin in Hotel Linhart. Pojasnila je, da je država spomladi delodajalcem povrnila vseh 80 odstotkov plače za zaposlene skupaj s prispevki, zdaj pa le 870 evrov, kar pomeni, da mora delodajalec pokriti razliko, kar za bruto plačo pomeni vsaj 1000 evrov. To pa je v dejavnostih, ki so zaradi epidemioloških ukrepov države zaprte, nemogoče.
Številna gostinska in turistična podjetja so brez prihodkov. V Podvinu sicer s posebno ponudbo razvoza in po novem tudi spletnih kuharskih delavnic skušajo tudi v tem času ustvariti vsaj nekaj prometa. “Vendar to so le drobtinice siceršnjega prometa, gre bolj za ohranjanje odnosa s strankami in za to, da nekaj delaš, brcaš, se prilagajaš,” je izpostavila Klofutarjeva.
Kot je povedala, zaenkrat pri njih še niso odpuščali, temveč živčno čakajo, če bo v šestem protikoronskem paketu (PKP 6) sprejet ukrep nadomestila za plače, kakršen je bil v veljavi spomladi. “Če tega ne bo, bodo morali ljudje na zavod,” je opozorila. Hkrati je izpostavila dobro prakso Avstrije, kjer so hkrati z zaprtjem dejavnosti podjetjem zagotovili nadomestilo v višini 80 odstotkov lanskih prihodkov.
Na nujnost ukrepov opozarja tudi eno največjih slovenskih turističnih podjetij Sava Turizem, kjer je trenutno približno 80 odstotkov zaposlenih na čakanju na delo, dela le nekaj skupnih služb in zdravstveno osebje. “V kolikor država ne bi sprejela ukrepov, kot jih turistični sektor predlaga v PKP6, se odpuščanju žal ne bomo mogli izogniti,” so poudarili.
Dodali so, bi bilo treba glede na specifičnost turistične panoge, ki je utrpela največjo škodo, zanjo treba sprejeti tudi dodatne ukrepe, kakršne je vladi predlagala Turistično-gostinska zbornica Slovenije. Med njimi so direktna enkratna pomoč za izgubo prometa in nova izdaja turističnih bonov.
Na pomoč države pa se ne zanaša preveč Matija Blažič iz Hotela Ribno, ki je zato že ukrepal sam, tako da bo podjetje tudi brez pomoči preživelo, vendar na račun delovnih mest. Odpustil je 40 odstotkov zaposlenih. Medtem ko jih je imel lansko jesen 27, jih ima zdaj le še 15. “Če bi bili ukrepi države zadostni in napovedani vnaprej, bi bilo mogoče drugače, ampak pri nas se vse sprejme v zadnji stotinki, zato se moraš zanašati nase,” je dejal.
“Čez si zaprt in nimaš prihodkov, ne moreš čez pripeljati vseh zaposlenih. Ni turističnega podjetja, ki bi lahko pol leta plačevalo celo ekipo brez dela,” je opozoril. Meni, da si Bled tudi od zimske sezone ne more prav veliko obetati in se boljši časi lahko pokažejo šele za veliko noč.
Slabe zimske sezone se boji tudi kranjskogorski župan Janez Hrovat, ki je prav tako podjetnik v turistično-gostinskem segmentu in je zaenkrat še vseh 20 zaposlenih uspel obdržati. Vendar pa računa, da bo marsikdo, še zlasti tisti, ki so po rekordni sezoni investirali, zašli v velike težave in bodo primorani ne le odpuščati temveč tudi zapreti svojo dejavnost.
Na pomoč jim bo skušala priskočiti občina, ki pa je omejena s sredstvi. “Z manj turističnega obiska se zmanjšujejo tudi prihodki občine, zato občinski proračun nima moči za finančne injekcije,” je pojasnil Hrovat. Tako računa na pomoč države, ki se ji zahvaljuje za dosedanje ukrepe, in upa, da bo tudi v tem drugem valu pomagala z enako vnemo kot v prvem.
Kot je pojasnil direktor Turizma Kranjska Gora Blaž Veber, so ob prvem zaprtju podjetniki še imeli nekaj rezerve, poleti so s pomočjo turističnih bonov plavali na vodi, zdaj pa so prišli na ničlo, ko skoraj nihče več nima zalog iz preteklih let, zelo pa jih skrbi tudi zima.
Ocenil je, da je država v teh šestih mesecih naredila ogromno. Ukrepi so bili hitri in dobri, vendar se situacija ne umirja, temveč postaja iz dneva v dan težja. “Treba je narediti še več, ukrepati hitreje in bolj odločno,” je dejal. Prepričan je, da je treba zadeve začeti reševati tako, kot to počneta Nemčija in Avstrija, z nadomestilom za izpad prihodkov.
Poudaril je, da tu v bistvu ne gre za pomoč turističnemu gospodarstvu, saj to ni samo krivo, da ne more delati, temveč gre za nadomestilo. Pri tem so razmišljanja o tem, da se plača le pomoč za zaposlene na čakanju, premalo, je prepričan. Na to opozarjajo tudi v Skupnosti Julijskih Alp in menijo, da je treba narediti velik in hiter korak naprej.
Veber je prepričan, da je to edina rešitev za turizem, saj gre za situacijo, ki ne bo trajala 14 ali 30 dni, temveč več mesecev, in verjetno bo minilo še več let, preden se dejavnost povrne v normalne okvire poslovanja. “Verjamem, da rešitve so, gospodarstvo pa jih potrebuje ne jutri, ampak zdaj,” je pozval.
