Erjavec je v izjavi pred sejo vlade poudaril, da podpira torkovo napoved ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anje Kopač Mrak, da se bo minimalna plača v letu 2018 dvignila nad prag tveganja revščine. A je v tem primeru napovedal zahtevo DeSUS, da se nad prag tveganja revščine dvigne tudi minimalna starostna pokojnina, ki po zadnji spremembi pokojninskega zakona za upokojence s polno pokojninsko dobo znaša 500 evrov.

To se zdi Erjavcu prav. “Sicer bi povzročali diskriminacijo. Ne vem, zakaj bi nekdo, ki ima minimalno plačo, lahko presegel znesek praga tveganja revščine, nekdo, ki ima minimalno pokojnino, pa bi bil pod tem pragom,” je pojasnil Erjavec in dodal, da gre za upoštevanje ustavnega načela pravičnosti in enake obravnave.

Stopnja tveganja revščine v Sloveniji je bila po zadnjih podatkih, ki se nanašajo na leto 2016, 13,9-odstotna. To pomeni, da je z dohodkom pod pragom tveganja revščine živelo približno 280.000 ljudi. Mesečni prag tveganja revščine je znašal 616 evrov.

Minimalna neto plača pa znaša 614 evrov, medtem ko je povprečna neto plača 1050 evrov. Dve tretjini zaposlenih ima plačo, ki ne presega povprečne, je v torek dejala ministrica Kopač Mrakova.

Vprašanje, ki ga je izpostavil Erjavec, bo DeSUS odprla v sklopu razprave o predlogu proračunov za prihodnji dve leti. Zainteresirana delovna telesa DZ so predlog proračunov že obravnavala, matično delovno telo za finance pa ga bo v petek, nakar bo imela vlada nekaj tednov za dopolnitev predloga.

A to ne bo edina zahteva oz. predlog DeSUS v proračunski razpravi. Erjavec je danes podprl prizadevanja poslanca njihove stranke Petra Vilfana, ki je kritično opozoril na nezadostno proračunsko financiranje športa. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport področju športu namenja zgolj 0,8 odstotka lastnega proračuna, kar je žaljivo za sam šport, je prepričan Vilfan. Tako je napovedal dopolnilo k predlogu proračunov, da ministrstvo področju športa nameni vsaj en odstotek lastnih proračunskih sredstev.

Po Erjavčevih navedbah bo treba o tem predlogu, ki se mu zdi razumen, v koaliciji doseči soglasje. Poudaril je, da ne predlagajo povečanja državnega proračuna, pač pa, da v sklopu proračunskih sredstev pristojnega ministrstva, ki so velika, prerazporedijo sredstva oz. prilagodijo prioritete ter več sredstev namenijo športu.

Po Erjavčevem mnenju to ne bi smela biti posebna težava, zlasti glede na izjemne rezultate slovenskega športa in njegovega prispevka k promociji Slovenije.