Madžarski minister je na novinarski konferenci poudaril, da je Luka Koper najpomembnejše pristanišče za Madžarsko, zato je v njenem interesu, da se pristanišče in železniška povezava do njega razvijata.

“V interesu madžarskega gospodarstva je, da bi madžarska podjetja čim hitreje dosegla Luko Koper,” je dejal Szijjarto. “Madžarski izvoz iz leta v leto raste. Lani in predlani smo podrli vse rekorde in velik del tega blaga je šel skozi Koper,” je dodal.

Kot je dejal, je Madžarska projekt izgradnje drugega tira pripravljena podpreti tudi finančno, a pod pogojem, da bodo v investiciji sodelovala tudi madžarska podjetja. Pričakujejo tudi dostop do Luke Koper za madžarske prevoznike tovora in dolgoročen najem zmogljivosti v pristanišču za madžarska podjetja. Potrdil je, da gre za okoli 200 milijonov evrov.

Na Madžarskem trenutno še preučujejo dobičkonosnost tega projekta, slovenski vladi pa so poslali pismo o nameri, ki ji omogoča, da se prijavi za sredstva EU. Pri tem so dali jasno vedeti, da je Madžarska pripravljena finančno podpreti projekt, če bo do njega prišlo, je pojasnil Szijjarto. Prav tako so vzeli na znanje, da slovenska vlada ne pristaja na prodajo deleža v Luki Koper.

Zagotovil je, da bo madžarska udeležba v projektu možna zgolj na podlagi dogovora obeh strani. “Torej se ne bo zgodilo nič takšnega, kar bi bilo v nasprotju s slovenskimi interesi,” je dejal.

Ministra sta govorila še o dveh infrastrukturnih projektih – o izgradnji električnega daljnovoda Cirkovce-Pince in plinovodne povezave med državama. Erjavec je dejal, da se pri daljnovodu čaka na okoljevarstveno dovoljenje. Pričakuje, da bo daljnovod kmalu zgrajen.

Po Szijjartovih besedah je plinovodna povezava med državama pomembna, ker si Madžarska prizadeva diverzificirati plinske vire, Slovenija pa bo z njo dobila dostop do madžarskih plinskih skladišč.

Erjavec in Szijjarto sta se sicer strinjala, da imata državi dobre in prijateljske odnose brez pomembnejših odprtih vprašanj. Povezujeta ju tudi obe narodni skupnosti, slovenska na Madžarskem in madžarska v Sloveniji.

Ministra sta govorila tudi o madžarskem predsedovanju višegrajski skupni med letošnjim julijem in junijem 2018. Prvi dogodek v okviru predsedovanja bo srečanje zunanjih ministrov četverice 10. julija v Budimpešti, na katero je Szijaarto povabil tudi kolega iz Slovenije in Avstrije. Erjavec je dejal, je Slovenija zainteresirana za tesno sodelovanje z višegrajsko skupino, kjer prav tako veliko razpravljajo o infrastrukturnih projektih.

Dotaknila sta se tudi razmer na Zahodnem Balkanu, predvsem v BiH in Makedoniji, vprašanja množičnih migracij in prihodnosti Evropske unije, zlasti v luči brexita.

Erjavec je napovedal, da se bosta slovenska in madžarska vlada znova sestali na skupni seji, tokrat v Budimpešti, kjer bodo preverili uresničevanje skupnih projektov. Zadnje skupno zasedanje je bilo januarja lani na Brdu pri Kranju.

Szijjarto je odgovoril tudi na novinarsko vprašanje o sporni noveli madžarskega zakona o visokem šolstvu. “To ni prvič, da so bile o moji državi objavljene resne laži,” je začel. “Na Madžarskem tako kot v mnogih državah veljajo pravila, kako morajo delovati univerze. In če želi univerza delovati v določeni državi, na primer na Madžarskem, mora izpolnjevati vse zahteve in pravila na področju visokega šolstva.” Kot je dejal, je preiskava pokazala, da se 27 od 28 tujih univerz ne drži vseh pravil.

Čudno se mu zdi, da se med 28 tujimi univerzami izpostavlja ravno zasebna Srednjeevropska univerza (CEU), ki jo je ustanovil na Madžarskem rojeni milijarder George Soros. “Za vse veljajo enaka pravila, nobenih dvojnih standardov,” je dejal.

Szijjarto je zavrnil tudi očitke glede spornega zakona, ki predvideva avtomatično pridržanje prosilcev za azil. Dejal je, da Madžarska zaradi dublinske uredbe ni imela druge možnosti, in vztrajal, da Madžarska izpolnjuje svoje mednarodne obveznosti.

Madžarski minister se bo v nadaljevanju obiska srečal tudi s predsednikom vlade Mirom Cerarjem in ministrom za infrastrukturo Petrom Gašperšičem. Sestal se bo tudi s predsednikoma odborov DZ za zunanjo politiko in za zadeve Evropske unije Jožefom Horvatom in Kamalom Izidorjem Shakerjem.