Tožnik se je obrnil na evropsko sodišče, ker v obdobju od maja 1992 do februarja 2003 ni prejemal starostne pokojnine. Kot razlog je bilo navedeno, da ni imel slovenskega državljanstva, kar je bila zahteva po zakonu o državljanstvu iz leta 1998.

Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) mu je namreč leta 1993 zavrnil vlogo za starostno pokojnino, ker oktobra 1991 še ni izpolnil starostnega pogoja za upokojitev po zakonih, veljavnih za pripadnike Jugoslovanske ljudske armade (JLA).

Zpizu je nato dodal mnenje ministrstva za obrambo, da ni dokazov o tožnikovem sodelovanju v agresiji na Slovenijo leta 1991. Ker so mu zavrnili tudi naslednjo vlogo, se je odločil za iskanje pravice po sodni poti.

Evropsko sodišče zavrača utemeljitev slovenske vlade, da je tožnik ostal pripadnik JLA, ki je bila za Slovenijo agresorska vojska. Pristojni so navedli, da nič v tožnikovem primeru ne navaja na to, da je tožnik na kakršen koli način sodeloval v agresiji na Slovenijo, je spomnilo sodišče.

Na argument vlade, da so tožnikove pravice povezane s pogajanji o nasledstvu, pa sodišče ponavlja, da se Slovenija ne more s tovrstnimi argumenti izvzeti iz odgovornosti po evropski konvenciji o človekovih pravicah, po kateri morajo biti pravice in svoboščine zagotovljene brez diskriminacije.

Evropsko sodišče je v podobnem primeru odločilo tudi oktobra 2017. Takratna sodba je Slovenijo obsodila na plačilo 42.000 evrov odškodnine nekdanjemu častniku JLA Aranđelu Ribaću, ker mu pokojninski zavod ni hotel odobriti starostne pokojnine. Dosodilo ji je tudi 3750 evrov za povračilo stroškov.