V sklopu priprav na praznovanje 60. rojstnega dne unije 25. marca v Rimu je temeljni cilj, da bo ključno sporočilo ob tem jubileju, ki bo sovpadal s sprožitvijo postopka ločitve Velike Britanije od unije, enotnost preostale sedemindvajseterice.

27 članic bo ob praznovanju jubileja sprejelo rimsko izjavo. Eno ključnih odprtih vprašanj pri njeni pripravi je opredelitev do koncepta Evrope več hitrosti. Ideja ni nova, unija že deluje po načelu več hitrosti, a v prihodnosti se načrtuje nadgradnja koncepta.

Najbolj očitna primera Evrope različnih hitrosti sta schengen in evro, a zakonodaja omogoča tudi možnost okrepljenega sodelovanja na področjih, kjer je za napredek potrebno soglasje, vendar tega ni mogoče doseči, skupina članic pa kljub temu želi naprej.

EU se je doslej za okrepljeno sodelovanje odločila na štirih področjih: čezmejne razveze, patent, davek na finančne transakcije in premoženjska razmerja med zakonci ali partnerji iz različnih članic unije. Pripravlja pa se tudi na okrepljeno sodelovanje pri vzpostavljanju evropskega javnega tožilstva.

Velika četverica – Francija, Nemčija, Italija in Španija – podpirajo nadgradnjo ideje Evrope več hitrosti za učinkovitejši razvoj unije, manj navdušenja pa je v vzhodnoevropskih državah, ki se bojijo, da bodo tako odrinjene na evropsko obrobje in da bodo drugorazredne članice.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je danes dejal, da s presenečenjem ugotavlja, da nekateri razumejo Evropo več hitrosti kot nekakšno novo železno zaveso, novo delitev na Vzhod in Zahod, kar nikakor ni namen.

Ne gre za izključevanje, gre za organiziranje napredka tistih, ki želijo več, je poudaril Juncker in spomnil, da je razprava o Evropi več hitrosti stara toliko kot njegova politična kariera.

Nemška kanclerka Angela Merkel je danes v Bruslju poudarila, da bo ključno sporočilo v Rimu “združenost v različnosti”. Kanclerka, ki že vseskozi podpira idejo Evrope več hitrosti, poudarja, da je to realnost, ki jo že živimo na podlagi obstoječe zakonodaje.

Nadgradnjo koncepta Evrope več hitrosti podpirajo tudi tri manjše ustanovne članice unije, Belgija, Nizozemska in Luksemburg. Raje imam Evropo dveh hitrosti, kot Evropo nobene hitrosti, je danes v Bruslju dejal luksemburški premier Xavier Bettel.

Tudi francoski predsednik Francois Hollande poudarja, da članice unije morajo imeti možnost napredovati hitreje in odločneje, če to želijo, pri čemer pa seveda ne smejo zapreti vrata drugim.

V osnutku elementov za pripravo rimske izjave je koncept Evrope več hitrosti opredeljen po načelu združene unije, ki deluje skupaj, kadar koli je to mogoče, ter z različno hitrostjo in intenzivnostjo, ko je to potrebno.

Voditelji 27 članic naj bi se v Rimu zavezali k sodelovanju za spodbujanje skupnega dobrega na podlagi razumevanja, da se nekatere članice lahko na nekaterih področjih premikajo bliže, dlje in hitreje, a pustijo vrata odprta tudi za druge.

Sloveniji se razprave o Evropi več hitrosti ni treba bati, poudarja slovenski premier Miro Cerar. “Slovenija je udeležena prav v vseh oblikah poglobljenega sodelovanja. Smo v skupini najbolj integriranih članic, kar je vsekakor velika prednost za naš razvoj znotraj EU,” je poudaril.

Zato z vidika slovenskih interesov razprava o Evropi več hitrosti po Cerarjevih besedah ni nekaj, kar bi moralo Slovenijo skrbeti. “Nasprotno, to je razprava, v kateri lahko polno sodelujemo z lastno vizijo in idejami za skupni razvoj,” je izpostavil.

Pri tem je po njegovih besedah pomembno zagotoviti, da se ne bi med nekaterimi članicami in državljani ustvarjala zaskrbljenost, da bi lahko Evropa več hitrosti pomenila, da bi šle nekatere države v razvoju naprej, druge pa bi zaostale ali bile izločene iz EU.

“Ko se govori o ideji različnih hitrosti, se govori samo o tem, da se lahko članice samostojno odločajo, v katerem delu integracije EU bodo ustvarile ožje sodelovanje,” je poudaril Cerar.

Slovenski premier v tem konceptu ne vidi nevarnosti razgradnje Evrope. Kot zelo pomembno izpostavlja, da tudi natančneje izdelan koncept več hitrosti ne sme pomeniti rahljanja unije, ampak enotno unijo, ki gre v isto smer, pri čemer lahko članice ubirajo različne poti, a ob soglasju vseh.

Praznovanje 60. obletnice podpisa temeljnih dokumentov unije, Rimskih pogodb, bo po napovedih rojstvo EU 27, saj se pričakuje, da bo Velika Britanije pred tem sprožila postopek ločitve od unije. V Bruslju to potezo pričakujejo okoli 15. marca.

Predsednik komisije Juncker je danes ponovil svoje stališče, da brexit obžaluje, a da to ni konec unije, ki nadaljuje svoj razvoj. Brexita ne maram, rad bi bil v istem čolnu z Britanci, je dejal in izrazil upanje, da bodo ti nekega dne znova prišli na ta čoln.

Tusk pa je poudaril, da bo unija po britanski sprožitvi ločitvenega postopka v 48 urah pripravljena na odziv. Podrobnosti ni pojasnil. Če bodo Britanci ločitveni postopek sprožili okoli 15. marca, je sicer 6. aprila pričakovati izredni vrh EU 27 o brexitu.