EU je namreč pred tem vztrajala pri stališču iz leta 1996, da mora Kuba najprej zagotoviti spoštovanje človekovih pravic, šele nato je mogoča krepitev odnosov. Kuba je bila zato edina latinskoameriška država brez sporazuma o dialogu in sodelovanju z EU.
Sporazum, parafiran marca v Havani, so danes v Bruslju podpisali kubanski zunanji minister Bruno Rodriguez Parrilla, Mogherinijeva in vseh 28 članic unije. V imenu Slovenije ga je podpisal zunanji minister Karl Erjavec.
Visoka zunanjepolitična predstavnica je prepričana, da bo sporazum, ki je plod zahtevnega osemletnega procesa, okrepil že tako močne vezi med ljudmi v Evropi in na Kubi. EU in Kuba po njenih besedah zdaj pišeta novo skupno poglavje v medsebojnih odnosih.
“Gospodarske vezi z Evropo bodo še naprej prioriteta za Kubo ob gradnji učinkovitega in vzdržnega socialističnega gospodarstva,” pa je poudaril Parrilla. Sporazum je po njegovih besedah dokaz, da je z vzajemnim spoštovanjem mogoče premostiti razhajanja.
Sporazum pokriva vrsto področij, med njimi trgovino, boj proti terorizmu, migracije, podnebne spremembe in tudi vprašanje človekovih pravic, ki ga je Mogherinijeva danes v Bruslju tudi izrecno izpostavila.
Visoka zunanjepolitična predstavnica je sicer uvodni nagovor ob podpisu sporazuma začela z izrazom sožalja ob nedavni smrti bivšega dolgoletnega kubanskega predsednika Fidela Castra, ki ga je opisala kot zgodovinsko osebnost.
Kubanski minister pa je danes v Bruslju spomnil na govor Fidela Castra iz leta 2003, v katerem je ta izpostavil zgodovinski pomen EU kot protiuteži ZDA. Kuba je “ploskala ob ustanovitvi EU”, je Parrilla citiral Castra.
ZDA so proti Kubi zaradi sodelovanja s Sovjetsko zvezo v času hladne vojne uvedle vrsto sankcij, tudi trgovinski embargo. Medtem ko se je Barack Obama zavzemal za zbližanje odnosov in nekoliko omilil sankcije, je novoizvoljeni predsednik Donald Trump med volilno kampanjo postavil politiko normalizacije odnosov pod vprašaj.
“Razvoj dogodkov v Washingtonu od januarja naprej ne bo nikakor vplival na odnose med EU in Kubo,” je v povezavi s tem danes zatrdila Mogherinijeva. Izpostavila je tudi, da je EU izrazila pomisleke zaradi ekstrateritorialnega učinka ameriških sankcij.
Tudi EU je sicer leta 2003 uvedla sankcije, ki so omejile diplomatske stike med stranema, ker je Kuba zaprla več kot 70 disidentov in usmrtila tri mlade Kubance, ki so poskušali pobegniti v ZDA.
Dve leti pozneje je sankcije na pobudo Španije zamrznila. Španija si je nato tudi najbolj prizadevala za ukinitev sankcij, ki jih je unija odpravila leta 2008, ko se je tudi začel proces, ki je privedel do sporazuma, podpisanega danes v Bruslju.
