“Ne izključujem dogovora,” je dejal Juncker in zatrdil, da bo EU še razpravljala z Britanci. Opozoril je tudi, da se mora z dogovorom strinjati ne le britanski parlament, temveč tudi Evropski parlament.
Glavni pogajalec unije o brexitu Michel Barnier je poudaril, da unija sedanjih britanskih predlogov ne more podpreti, saj so hipotetični in začasni, medtem ko je ločitveni sporazum z irskim varovalom, o katerem so se dogovorili z bivšo premierko Thereso May, operativna, pravno vzdržna in trajna rešitev.
A čeprav unija in Britanija po Barnierjevih besedah trenutno nista na točki, ko bi se dalo najti dogovor, tudi on meni, da je z dobro voljo na obeh straneh dogovor še mogoč. Unija ostaja mirna, pozorna in spoštljiva ter na voljo 24 ur na dan, je še zatrdil.
Brexit, ki je predviden konec meseca, bo verjetno ukradel pozornost vsem preostalim temam vrha EU, ki bo 17. in 18. oktobra v Bruslju, je v razpravi z evropskimi poslanci o bližajočem se vrhu ocenila finska ministrica za evropske zadeve Tytti Tuppurainen.
Izpostavila je, da je kaotičen brexit nevarno realističen scenarij, ki za nobeno stran ne more biti privlačna možnost. Ob trenutnih britanskih predlogih še ni mogoče doseči dogovora, a EU se je pripravljena pogovarjati še naprej, je dejala tudi ona.
Pomembna tema vrha bo tudi prihodnji večletni evropski proračun za obdobje 2021-2027. Unija naj bi političen dogovore dosegla do konca leta, od voditeljev se prihodnji teden pričakuje nadaljnje smernice.
Juncker je voditelje danes znova pozval k znatnemu napredku glede proračuna prihodnji teden in znova posvaril, da je pravočasen dogovor o prihodnjem večletnem finančnem okviru unije nujen za ljudi – raziskovalce, študente, kmete in mnoge druge.
Druge teme, ki bodo v ospredju na vrhu, so odnosi s Turčijo, podnebne spremembe in širitev, saj vse kaže, da se bo odločitev o začetku pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo sprejemala na najvišji ravni.
Evropski poslanci so v razpravi izpostavljali zlasti brexit in nujnost čimprejšnjega dogovora o večletnem proračunu.
Vodja politične skupine desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP) Manfred Weber je obžaloval, da je strankarska politika za nekatere v Londonu pomembnejša od države, v povezavi s proračunom pa je opozoril, da se mnogi sprašujejo, kako bodo še naprej financirali svoje projekte.
Unija je zaradi zastoja v razpravi med članicami v proračunskih pogajanjih zapravila eno leto, je opozorila vodja socialdemokratov Iratxe Garcia Perez in poudarila, da njena skupina proračuna ne bo sprejela brez reforme sistema lastnih virov. V povezavi z brexitom je izpostavila, da bodo podprli le rešitev, ki ne ustvarja meje med Irsko in Severno Irsko.
Vodja liberalcev (RE) Dacian Ciolos se je pridružil oceni, da se je še mogoče izogniti brexitu brez dogovora, ki bi bil katastrofa, in skrbem glede obtoževanja iz Londona, ter opozoril, da pri proračunu ne gre le za številke, temveč za politično vizijo in da je potreben nov sistem lastnih virov.
Predstavnik Zelenih Philippe Lamberts je poudaril, da nobena jurisdikcija na svetu ne bi sprejela takšnih predlogov, kot jih je posredovala vlada Borisa Johnsona, ki da ga težko spregledati – želi kaotičen brexit in zanj okriviti EU. “Na kocki je demokracija,” je opozoril.
Nicolas Bay iz vrst desne Identitete in demokracije je poudaril, da je britansko stališče uravnoteženo, tudi v skupini zmernih evroskeptikov, Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) so stopili v bran Johnsonu, češ da je njegova vlada legitimna in jo je tako treba tudi obravnavati.
Na levici so izpostavili, da bi imel kaotičen brexit hude posledice, in izrazili upanje, da bodo članice unije podprle vnovično preložitev, če bodo v Londonu zaprosili zanjo.
Nepovezana evropska poslanka, Britanka Belinda De Lucy je izpostavila, da v Združenem kraljestvu z brexitom ne zavračajo evropskih prijateljev, temveč nedemokratične institucije EU, ki vsak dan potrjujejo, da so imeli prav, ko so glasovali za izstop.
