V tem vmesnem času je tok dogodkov povsem v rokah Združenega kraljestva, ki lahko potrdi ločitveni sporazum, lahko ponovno premisli o strategiji za brexit, kar lahko vodi v spremembe politične izjave o prihodnjih odnosih, ne pa ločitvenega sporazuma, lahko pa tudi prekliče sprožitev 50. člena pogodbe EU, ki opredeljuje izstop članice iz unije, je možnosti povzel predsednik Evropskega sveta Donald Tusk.
Dogovorjena preložitev s ciljem ratifikacije izstopnega sporazuma bo trajala le tako dolgo, kot je potrebno, in nikakor ne dlje od 31. oktobra. Če obe strani izstopni sporazum potrdita pred tem datumom, se izstop zgodi prvi dan v mesecu, ki sledi, piše v sklepih, ki so jih sprejeli voditelji 27 članic ob soglasju Združenega kraljestva.
Voditelji ob tem poudarjajo, da se v tem vmesnem obdobju ne sme dopustiti spodkopavanja delovanja institucij EU. Če je Britanija od 23. do 26. maja še vedno članica unije in če ne potrdi ločitvenega sporazuma do 22. maja, mora izvesti evropske volitve. Če tega ne stori, se izstop zgodi 1. junija.
Poleg tega se v času tega drugega podaljšanja roka za brexit ne sme odpirati ločitvenega sporazuma in začeti pogajanj o prihodnjem partnerstvu. Združeno kraljestvo pa se zavezuje, da bo zagotovilo lojalno sodelovanje, na primer da se bo vzdržalo ukrepov, ki bi lahko ogrozili doseganje ciljev unije.
Za Britanijo bodo veljale vse pravice in obveznosti, ki izhajajo iz članstva, tudi glasovalna pravica, je še izpostavil predsednik Evropskega sveta. Tako Tusk kot predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker zaupata Mayevi, da bo spoštovala načelo lojalnega sodelovanja.
O glasovih z Otoka, ki govorijo o tem, da želi biti Britanija težavna partnerica, je Juncker dejal, da to ni nič novega. Pozval je k dedramatizaciji razmer in izpostavil, da lahko unija o večini ključnih vprašanj v prihodnjih mesecih odloči s kvalificirano večino. “Možnosti za to, da Britanija blokira odločitve, so zelo zelo omejene,” je poudaril.
Čeprav je odlog krajši, kot je želel Tusk, je po njegovem prepričanju tudi v tem času z dobro voljo možna dobra rešitev. “Prosim, ne zapravite tega časa,” je pozval Britance. Na vprašanje, ali ni odlog premalo kratek, da bi pomenil zadosten pritisk na Britance, in premalo dolg, da bi vsaj za nekaj časa uniji zagotovil odmor od brexita, je odgovoril, da je “vedno bolje imeti del nečesa kot vse od ničesar”.
Dogovor vključuje tudi vmesni pregled v juniju. Tusk in predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker sta poudarila, da bodo junija zgolj pregledali stanje. “Junij ni točka preloma, ni trenutek za nove odločitve. To mora biti jasno,” je poudaril Tusk. “Ključen trenutek bo oktober,” je dodal Juncker.
Potem ko so ves dan vrha krožile primerjave med brexitom in črno luknjo, ker je bil dan vrha na dan objave prvega posnetka tega vesoljskega pojava, na primer kako bolje vemo, kakšna je črna luknja, kot kakšen je brexit, je izid vrha takoj sprožil plaz prispodob v povezavi z nočjo čarovnic. Juncker pa je za nameček ponovil svojo metaforo s sfingo, ki da je odprta knjiga v primerjavi z britanskim parlamentom.
Francoski predsednik Emmanuel Macron, ki se ga je v minulih tednih opisovalo kot največjega nasprotnika daljše preložitve, je dogovor pozdravil kot najboljši možni, ki je omogočil ohranitev enotnosti sedemindvajseterice. 31. oktober je po njegovih besedah ključen datum, ker se nato začne mandat novi Evropski komisiji.
Juncker je pripomnil, da mu je datum 31. oktober všeč, saj se mu mandat konča 1. novembra, tako da predvideva, da seja ne bo nočna, ker jo bo sicer moral opolnoči zapustiti.
Nemška kanclerka Angela Merkel je ocenila, da je bil večer zelo intenziven in dober, saj je ohranjena enotnost.
Z dogovorom o drugi preložitvi brexita se je unija izognila neurejenemu izstopu Združenega kraljestva, ki ga nihče ne želi in bi se sicer zgodil v petek opolnoči. Na vprašanje, ali ne bomo konec oktobra v povsem enakem položaju kot danes, Tusk odgovarja, da si do takrat seveda vsi želijo potrditve ločitvenega sporazuma, a da je prestar, da bi izključil druge scenarije.
