Daleč za omenjenima državama so na lestvici najpomembnejših trgovinskih partneric EU Švica (265 milijard evrov oz. 6,7 odstotka), Rusija (254 milijard evrov oz. 6,4 odstotka), Turčija (153 milijard evrov oz. 3,9 odstotka) ter Japonska (135 milijard evrov oz. 3,4 odstotka).
Ob tem Eurostat opaža spreminjanje nekaterih trendov skozi zadnja leta. Delež ZDA v zunanji trgovini unije je tako od leta 2000 do 2011 upadel s skoraj 25 odstotkov na 14 odstotkov, lani pa se je znova zvišal in dosegel 17 odstotkov. Delež Kitajske se je od leta 2000 skoraj potrojil, in sicer s petih odstotkov na več kot 15 odstotkov.
Upadla je vloga Rusije, ki je imela leta 2012 skoraj 10-odstotni delež, lani pa okoli sedemodstotnega. Več kot za polovico se je od začetka tisočletja zmanjšal delež Japonske, medtem ko sta deleža Švice in Turčije ostala skoraj nespremenjena.
Sicer podatki kažejo, da je bila za skoraj vse države članice unije glavna trgovinska partnerica lani druga članica EU. Izjeme so Nemčija, Irska in Velika Britanija, ki so največ izvažale v ZDA, ter Ciper (Kajmanski otoki) in Litva (Rusija). Nemčija je bila glavna izvozna destinacija za 17 držav članic, tudi za Slovenijo.
Pri izvozu iz unije so bile v ospredju ZDA, kamor je bilo usmerjenega 21 odstotkov vsega zunanjega izvoza. Sledila je Kitajska z 11 odstotki, na tretjem mestu pa je bila Švica z osemodstotnim deležem.
Lani je sicer 28 članic evropske povezave skupno izvozilo za 5474 milijard evrov blaga, od tega 3518 milijard v druge države članice. Slovenija je znotraj meja unije ustvarila 76 odstotkov vsega izvoza.
Pri uvozu številke za lani kažejo, da so članice EU uvozile za 5426 milijard evrov blaga, od tega 3446 milijard evrov iz druge države članice. Nizozemska je bila edina država članica, ki je več kot polovico blaga uvozila iz držav zunaj EU (46 odstotkov), kar pa je posledica t. i. rotterdamskega učinka, saj prek nizozemskih pristanišč v EU prispe veliko blaga, ki nadaljuje pot v notranjost celine.
Največjo vlogo v blagovni menjavi EU s preostalim svetom sta lani sicer igrali strojna in transportna oprema, ki sta predstavljali 41 odstotkov vsega izvoza in 31 odstotkov uvoza. Druge industrijske dobrine so predstavljale 22 odstotkov izvoza in 25 odstotkov uvoza, kemikalije pa 18 odstotkov izvoza in 10 odstotkov uvoza.
Energija je predstavljala le šestodstotni delež vsega izvoza unije, na drugi strani pa 21 odstotkov vsega njenega uvoza.
