EBRD ocenjuje, da bo glavno gonilo rasti v prihodnjih dveh letih domače povpraševanje, ki ga bodo podpirali boljše stanje na trgu dela, napovedani veliki investicijski projekti in večje črpanje sredstev EU.

Vpliv neto izvoza naj bi bil po pričakovanjih zanemarljiv, saj naj bi ob povečanem domačem povpraševanju uvoz dohitel izvoz.

Tveganja za doseganje napovedane rasti EBRD vidi v prezadolženosti podjetij ter počasnem tempu reform poslovnega okolja in privatizacije, so zapisali.

EBRD tudi ugotavlja, da je obseg slabih posojil še na visoki ravni, da pa je njihov delež v številnih državah jugovzhodne Evrope začel upadati, in sicer zaradi kombinacije ukrepanja regulatorjev, izboljšanih pogojih prodaje teh posojil in hitrejše rasti obsega novih posojil.

Kljub temu, da je prezadolženost podjetij deležna manj pozornosti, pa je po oceni EBRD bolj vztrajna in lahko negativno vpliva na gospodarstvo, med drugim ker so prezadolžena podjetja omejena pri pridobivanju financiranja in izbiri dobaviteljev, povzročijo negativen učinek tudi pri drugih podjetjih, med njimi dobaviteljih, ter zaradi zamud ali neplačila dolga povzročijo težave bankam.

Vsa ta tveganja ponazarja primer Agrokorja, katerega dolg je blizu 15 odstotkom hrvaškega bruto domačega proizvoda (BDP) in ki je spodbudil ukrepanje hrvaške in slovenske vlade, navaja EBRD. Za Slovenijo ugotavlja, da je bila raven dolga prezadolženih podjetij na vrhuncu leta 2012, od takrat pa padla za sedem odstotnih točk na 13 odstotkov BDP.