Evropska investicijska banka (EIB) nima določenih ciljnih vrednosti investiranja v posamične države. “Zato je težko opredeliti konkretne številke za Slovenijo, saj bodo te v največji meri odvisne od števila kakovostnih projektov, ki bodo prišli iz države,” je v pogovoru za STA na temo nove investicijske politike banke na področju energetike dejal McDowell.
Je pa sogovornik podčrtal okolje, v katerem prihaja do sprememb. “Investicije v energetsko učinkovitost, še posebej v stanovanjske stavbe, se morajo v prihajajočem desetletju podvojiti. Dekarbonizacija energetike za dosego ciljev do leta 2030 zahteva najmanj podvojitev današnjih zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov v EU. Dodatno se kaže potreba po podpori drugih tipov obnovljivih virov energije, denimo za ogrevanje, proizvodnje in integracije nizkoogljičnih plinov, kot je vodik, ter nizkoogljičnih pogonskih goriv. Vse to predstavlja priložnosti za pritegnitev investicij v Slovenijo,” je poudaril.
EIB bo okrepila tudi tehnične in svetovalne storitve za razvijalce projektov in javne ustanove, ki si želijo več investicijskih sredstev. “Slovenijo, njena podjetja in javne institucije spodbujam, naj izkoristijo te ogromne investicijske priložnosti,” je dejal McDowell.
Na vprašanje, kakšne projekte išče EIB, je sogovornik odgovoril: “Dobro pripravljeni projekti, vzdržni po finančni, tehnični in ekonomski ter seveda okoljski plati so vedno dobrodošli. EIB lahko podpre tako pripravo kot financiranje takih projektov.”
Pri tem ne gre le za projekte blažitve in prilagajanja na podnebne spremembe, ampak tudi za projekte t. i. pravičnega prehoda, je nadaljeval McDowell. “Ustrezen in pravičen prehod iz ogljičnega gospodarstva mora nasloviti ne le energetske potrebe, ampak tudi zaposlitvene potrebe prebivalstva v regijah po vsej EU, ki jih bo opuščanje fosilnih goriv najbolj prizadelo. Ne smemo dovoliti, da bi ljudje zaradi teh tektonskih premikov trpeli,” je podčrtal.
V nekaterih premogovniških regijah, denimo v poljskih Katovicah, EIB že podpira integrirane regionalne večsektorske načrte, a “storiti moramo še veliko več”, je dejal McDowell. V tej luči bo banka s svetovalnimi storitvami in finančno močjo podprla iniciativo EU za pravičen prehod. “Dobrodošle so ideje o konkretnih ukrepih, ki jih lahko sprejmemo v zvezi s tem,” je izpostavil podpredsednik EIB.
“Da bi spodbudili mesta in regije v srednji in vzhodni Evropi k nadaljnjemu zmanjševanju ogljičnih izpustov, moramo podpirati nove industrije, ki ne škodijo podnebju. Še naprej moramo podpirati zasebne raziskovalne inštitute in pomagati več inovativnim okoljskim tehnologijam pri preboju na trg,” je dejal. To ne bo le pomagalo podnebju, ampak tudi ustvarjalo delovna mesta in krepilo gospodarstvo.
Banka je tudi dvignila mejo financiranja na področju obnovljive energije na 75 odstotkov investicijskih stroškov, če projekt prinaša veliko politično vrednost in kjer vključevanje EIB pospešuje implementacijo. Gre predvsem za projekte, ki podpirajo temeljne dele direktive za obnovljive vire energije, kot so integracija trgov, skupnostne in čezmejne sheme in tehnologije v zelo zgodnjih razvojnih fazah.
EIB je sicer od leta 2013 v projekte, povezane s fosilnimi gorivi, vložila 13,4 milijarde evrov. Velika večina je bila usmerjena v plinske projekte, skoraj 9,3 milijarde evrov je šlo v izgradnjo plinskih distribucijskih omrežij.
V skladu z novo politiko banka od konca leta 2021 naprej ne bo več podpirala fosilnih projektov, vključno s plinskimi. Nov standard izpustov bo pri 250 gramih ogljikovega dioksida na kilovatno uro, kar je 300 gramov manj kot doslej. “To je najbolj ambiciozna podnebna investicijska strategija katere koli javne finančne institucije na svetu,” je poudaril McDowell.
Dodatno želi skupina EIB do leta 2030 usmeriti 1000 milijard evrov v podnebno ukrepanje in okoljsko trajnost. Do leta 2025 želi v to področje usmeriti 50 odstotkov vsega svojega financiranja.
V slovensko energetiko je EIB vložila več kot milijardo evrov, od tega okoli 550 milijonov evrov v projekte, povezane s fosilnimi gorivi. Za projekte podnebnega ukrepanja je medtem od leta 2012 namenila 125 milijonov evrov. “V skladu z novo posojilno energetsko politiko se veselimo investicij v smeri ogljično nevtralne in zelene Slovenije do leta 2050,” je poudaril McDowell.
“Vem, da sta okolje in trajnost zelo pomembni vprašanji za Slovence. Vaša država je med 10 najčistejšimi državami na svetu po indeksu okoljske trajnostni – zaradi česar si zaslužite čestitke – in EIB je vesela, da lahko še naprej podpira razvoj Slovenije v skladu s temi smernicami,” je dejal sogovornik.
Kot primer dobre prakse v Sloveniji je McDowell izpostavil projekt Mestne občine Ljubljana, ki se je lotila obsežne energetske obnove objektov. “Mesto je prenovilo znameniti grad, izoliralo javne stavbe in posodobilo šole, knjižnice in gledališča, zmanjšalo porabo in stroške ogrevanja ter izboljšalo kakovost zraka,” je naštel.
EIB je z Ljubljano sodelovala prek programa Elena, ki ga vodi banka in financira Evropska komisija. “Zagotovili smo 975.000 evrov garancij za pomoč mestu pri načrtovanju energetskih obnov in investirali 50 milijonov evrov v izvedbo nadgradenj energetske učinkovitosti. Posledično je bilo v prestolnici več kot 70 javnih stavb obnovljenih z novo izolacijo, boljšimi okni, moderno ogrevalno tehnologijo in učinkovitejšo javno razsvetljavo.”
V luči razprave o morebitni gradnji drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško pa je McDowell opozoril, da je EIB že od leta 1994, ko je nazadnje investirala v jedrske vire energije, pri tej politiki nevtralna. “Od takrat smo podprli le dva projekta izboljšanja varnosti jedrskih elektrarn. Danes EIB v pripravi nima podobnih projektov.”
