Komisija je prvič objavila tudi napoved za 2020, ko pričakuje triodstotno krepitev gospodarske dejavnosti.
V Bruslju so že v julija objavljeni vmesni gospodarski napovedi nekoliko znižali prvotne napovedi gospodarske rasti za Slovenijo. Julijska napoved 4,4-odstotne gospodarske rasti je bila za 0,3 odstotne točke nižja od spomladanske ocene. Za prihodnje leto je napoved takrat komisija znižala za 0,1 odstotne točke na 3,5 odstotka.
Napoved Evropske komisije je tako zdaj nekoliko nižja od napovedi osrednjih slovenskih ustanov. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj namreč septembra napovedal 4,4-odstotno rast BDP, za prihodnje leto pa 3,7-odstotno krepitev gospodarske dejavnosti. Banka Slovenije je medtem julija Sloveniji napovedovala 4,6-odstotno gospodarsko rast za letos in 3,9-odstotno za prihodnje leto.
Evropska komisija ugotavlja, da se je gospodarska rast v Sloveniji po 4,9-odstotni krepitvi BDP v lanskem ohranila na visoki ravni in dosegla 4,6 odstotka. Temu sta botrovala predvsem ugodni učinek zunanje trgovine in rast investicij, medtem ko je bila rast zasebne potrošnje nekoliko počasnejša.
A zaradi izgube gospodarskega zagona v najpomembnejših zunanjetrgovinskih partnericah Slovenije v evrskem območju se je rast v drugi polovici leta po ocenah Evropske komisije umirila, o čemer pričajo tudi nekoliko nižje ravni gospodarskega razpoloženja v državi. Statistični urad bo sicer podatke o gospodarski rasti v tretjem četrtletju objavil konec tega meseca.
Umiritev odražajo tudi napovedi Bruslja. K nižjim napovedim bo prispevala predvsem manj ugoden učinek s strani zunanje trgovine, saj naj bi se rast izvoza že letos umirila na 8,1 odstotka, prihodnje leto na 6,2 odstotka, v 2020 pa na le 4,2 odstotka. Rast uvoza naj bi bila letos pri osmih odstotkih, prihodnje leto pri 6,9 odstotka, v 2020 pa pri 5,2 odstotka.
Rast zasebne potrošnje se bo po pričakovanjih Bruslja medtem ob ugodnih razmerah na trgu dela in rastočih plačah z letošnjih 2,2 odstotka prihodnje leto okrepila na 2,9 odstotka, v 2020 pa na 3,1 odstotka. Rast državne potrošnje naj bi po drugi strani z letošnjih 2,7 odstotka do 2020 upadla na 1,4 odstotka.
Investicije države in podjetij naj bi še naprej rasle, a naj bi se rast prav tako nekoliko upočasnila. Po lanskih 10,7 odstotka naj bi letos dosegla devet odstotkov, prihodnje leto 7,5 odstotka in v 2020 7,4 odstotka. Znotraj tega naj bi se nekoliko bolj umirila rast investicij podjetij v opremo, medtem ko naj bi se ob pospešitvi črpanja sredstev EU okrepile investicije države. Investicije v stanovanjsko gradnjo naj bi ostale visoke.
Tveganja za gospodarsko rast Evropska komisija vidi predvsem v zunanjem okolju, kjer se kopičijo trgovinska, geopolitična in tudi politična tveganja. Če bi se rast izvoza umirila bolj od napovedi, bi to lahko še bolj vplivalo na gospodarsko razpoloženje in nagnjenost k investiranju podjetij. Po drugi strani pa v Bruslju ugotavljajo, da v povprečju zdravo finančno stanje slovenskim gospodinjstvom še naprej omogoča povečevanje potrošnje.
Zaposlenost naj bi namreč še naprej rasla, čeprav naj bi se rast z letošnjih treh odstotkov do 2020 umirila na 1,7 odstotka. Anketna stopnja brezposelnosti naj bi z letošnjih 5,6 odstotka upadla na 5,1 odstotka, rast plač pa naj bi v triletnem obdobju v povprečju dosegla nekaj več kot tri odstotke.
Inflacija naj bi kljub razmeroma visoki rasti ostala omejena in se z letošnjih dveh odstotkov do 2020 okrepila na 2,2 odstotka.
Evropska komisija se v napovedi dotika tudi javnofinančnega področja. Pri tem svoje napovedi gradi na predpostavki nespremenjenih politik, saj bo nova slovenska vlada rebalans proračuna za 2019 in nove javnofinančne ukrepe opredelila šele v začetku naslednjega leta.
Tudi ob nespremenjenih politikah naj bi država v triletnem obdobju zaradi ugodnih gospodarskih gibanj in precej nižjih stroškov servisiranja javnega dolga beležila minimalni javnofinančni presežek, ki pa naj bi se zaradi hitrejše rasti odhodkov kot prihodkov z letošnjih 0,5 odstotka BDP do 2020 znižal na 0,2 odstotka.
Vendar pa v Bruslju še enkrat več opozarjajo na poslabšanje strukturnega položaja javnih financ zaradi pritiskov na odhodkovno stran javnih financ. Pri tem ugotavljajo, da bi uresničitev obljub iz koalicijskega sporazuma lahko privedlo v še večjo rast odhodkov. Strukturni primanjkljaj naj bi se tako z lanskih 0,4 odstotka potencialnega BDP letos povečal na 0,8 odstotka, v prihodnjih dveh letih pa dosegel en odstotek.
Javni dolg naj bi se ob odplačilih dolga in prihodkih od prodaje NLB in Abanke do 2020 medtem približal 60 odstotkom BDP. Letos naj bi dosegel 70,2 odstotka BDP, v 2020 pa se ustavil pri 62,6 odstotka BDP.
