Za prestižni naziv in evropska sredstva v okviru instrumenta Teaming v sklopu programa za raziskave in inovacije Obzorje 2020 se je od leta 2014 potegovalo 169 projektov, med njimi enajst slovenskih. Uspelo je desetim projektom iz devetih držav – Slovenije, Srbije, Madžarske, Češke, Cipra, Portugalske, Bolgarije, Slovaške in Latvije.
To je sploh prvi razpis te vrste v sklopu instrumenta Teaming, namenjenega širjenju odličnosti ter premoščanju inovacijske vrzeli v EU. Namen je, da deset centrov odličnosti iz držav, ki sicer zaostajajo na področju raziskav in inovacij, v tesnem sodelovanju z bolj uveljavljenimi partnerji izboljša stanje, je pojasnil evropski komisar za raziskave, znanost in inovacije Carlos Moedas.
Med desetimi izbranci je tudi slovenski projekt Center odličnosti za raziskave in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja (InnoRenew CoE), ki je pridobil 45 milijonov evrov – 15 milijonov evrov iz evropskega proračuna in 30 milijonov evrov od slovenske vlade.
To pomeni vzpostavitev novega centra odličnosti v sodelovanju med Univerzo na Primorskem in ostalimi slovenskimi partnerji ter odličnim partnerjem, nemškim inštitutom za lesarstvo Fraunhofer. Gre za ustanovitev novega zasebnega neprofitnega zavoda, ki bo imel popolno avtonomijo. Pogodbo bodo podpisali v torek, je za STA v Bruslju pojasnila vodja slovenskega projekta Andreja Kutnar.
Inovativnost te institucije je po besedah Kutnarjeve v tem, da prenaša dobro prakso nemškega partnerja Fraunhoferja, ki je prepoznan po odličnosti pri prenosu znanj v gospodarstvo. Pri razvoju znanstvene odličnosti na področju obnovljivih materialov in grajenega okolja se bodo osredotočili na modificiran les ter restorativno okoljsko in ergonomsko oblikovanje.
Pri modificiranem lesu gre za to, da les nižje kakovosti ustrezno modificirajo, da se lahko uporabi tudi v tistih aplikacijah, kjer ga sicer ne bi uspeli, recimo v zahtevnih klimatskih pogojih, za konstrukcije ali za zahtevne produkte, v katerih se trenutno uporabljajo materiali iz fosilnih virov, je pojasnila Kutnarjeva.
Restorativno okoljsko in ergonomsko oblikovanje pa po besedah vodje slovenskega projekta pomeni novo paradigmo, ki nadgrajuje trajnostno gradnjo. Gre za vpliv na okolje v času gradnje objekta in njegove uporabe ter vpliv grajenega okolja na zdravje, produktivnost in počutje človeka, ki preživi od 80 do 85 odstotkov svojega časa v zaprtih prostorih.
Konference v Bruslju se je udeležil tudi državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Tomaž Boh, ki poudarja, da je uspeh slovenskega projekta izjemna priložnost za dodatno utrditev znanstvene odličnosti v Sloveniji ter velik izziv ne le za slovenske raziskovalce, temveč tudi za ministrstvo in slovensko upravljavsko strukturo na splošno.
Prilagoditi bo namreč treba način uporabe strukturnih sredstev, ki so vir nacionalnega finančnega prispevka, in zagotoviti ustrezno sinergijo med različnimi viri financiranja. Trenutno obstajajo različna pravila za različne vire denarja, kar je gotovo ena od ovir za nadaljnji usklajen razvoj, je v izjavi za STA pojasnil Boh.
Pri tem je državni sekretar izpostavil, da so konkretno v primeru instrumenta Teaming že v fazah priprave podali zelo jasno in v primerjavi z drugimi državami močno zavezo, da bo Slovenija iz svojih strukturnih sredstev prispevala do dvakratnik prispevka iz programa Obzorja 2020.
Druga stvar, ki je po Bohovih besedah pomembna, je vprašanje sistemskih sprememb na ravni EU. Pri tem je po njegovih navedbah trenutno problem v kontekstu državnih pomoči, ki veljajo za sredstva iz strukturnih skladov, ne veljajo pa za sredstva iz Obzorja 2020, od koder prihaja drugi del sredstev.
Poleg tega je državni sekretar izpostavil še pomen vprašanja nagrajevanja in plač ter na sploh vzpostavitve ustreznega okolja za delo slovenskih raziskovalcev, tako da bodo ti pridobivali mednarodne izkušnje, a ne bodo bežali iz Slovenije.
