Predlog za zmanjšanje števila sedežev s 751 na 700 (699 evropskih poslancev in predsednik) v zakonodajnem obdobju 2019-2024 sta pripravila evropska poslanca Danuta Hübner (EPP) in Pedro Silva Pereira (S&D).
Predlog po navedbah poročevalcev temelji na pošteni in objektivni razdelitvi, po kateri nobena članica ne izgubi sedeža, obenem pa se ne izkoristi vseh 73 sedežev, ki bodo ostali prazni po odhodu Britancev, temveč se prerazporedi le 22 sedežev.
Temeljno načelo razporeditve ostaja degresivna proporcionalnost, ki pomeni, da manjše države dobijo več sedežev, kot bi jih, če bi se upoštevalo zgolj število prebivalcev.
Po trenutnem osnutku predloga bi sedeže pridobile Francija (+4), Italija (+3), Španija (+4), Nizozemska (+2), Švedska (+1), Avstrija (+1), Danska (+1), Finska (+1), Slovaška (+1), Irska (+2), Hrvaška (+1) in Estonija (+1). Položaj Slovenije bi ostal nespremenjen, še vedno bi imela osem sedežev.
Preostalih 51 izpraznjenih sedežev naj bi bila rezerva za prihodnje širitve ali za oblikovanje posebne, enotne evropske volilne enote, ki uživa podporo parlamenta, Pariza, Rima in predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja.
Sedanja razporeditev sedežev je: Nemčija (96), Francija (74), Velika Britanija in Italija (73), Španija (54), Poljska (51), Romunija (32), Nizozemska (26), Belgija, Grčija, Portugalska, Češka in Madžarska (21), Švedska (20), Avstrija (18), Bolgarija (17), Danska, Finska in Slovaška (13), Irska, Hrvaška in Litva (11), Slovenija in Latvija (8), Estonija, Ciper, Luksemburg in Malta (6).
Trenutna razporeditev le delno izraža načelo degresivne proporcionalnosti, saj je to pragmatična rešitev iz leta 2013, sprejeta na podlagi načela, da nobena država ne izgubi ali pridobi več kot en sedež, izpostavljata poročevalca v osnutku predloga.
Tedaj je bila prerazporeditev potrebna zaradi vstopa Hrvaške v EU, s katerim bi se število poslancev povzpelo na 766, medtem ko je z lizbonsko pogodbo omejeno na 751.
Zaradi tega političnega kompromisa imajo nekatere manj poseljene članice več sedežev od držav s precej več prebivalci, kar je v nasprotju z dogovori. To anomalijo naj bi z novo razdelitvijo odpravili.
Parlamentarni odbor za ustavne zadeve bo o predlogu razpravljal danes, a na tej točki se pričakuje zgolj določitev roka za vložitev dopolnil k predlogu. Odločitve bodo sprejemali pozneje. Članice takšne odločitve sprejemajo s soglasjem.
